novice

Na povabilo romunske Fundacije za razvoj civilne družbe se je direktor CNVOS prejšnji teden udeležil konference ob lansiranju romunskega Sklada za NVO Norveškega finančnega mehanizma. V svojem referatu je predstavil vpetost slovenskih NVO v izvajanje javnih socialnih storitev v Sloveniji in obstoječe oblike njihovega financiranja. Slovenska ureditev bi namreč lahko bila model tudi za Romunijo. Ob bok konference sta se direktorja obeh organizacij dogovarjala tudi o povečanem sodelovanju med slovenskimi in romunskimi nevladnimi organizacijami.

Javno dopisovanje CNVOS z ministrom za kulturo glede načina izbora predstavnikov nevladnih organizacij v delovni skupini ministrstva za trajni dialog z nevladnim sektorjem je obrodilo sadove. Na sestanku med ministrom in direktorjem CNVOS je bil prejšnji torek dosežen dogovor, da bodo v delovno skupino nevladne organizacije 3 svoje predstavnike imenovale popolnoma avtonomno, v skladu z že desetletje široko uporabljanim Poslovnikom izbire predstavnikov NVO, preko katerega smo nevladne organizacije doslej imenovale že več kot 100 svojih predstavnikov v različna vladna in druga državna delovna telesa.

Čeprav številke vladnih kršitev Resolucije o normativni dejavnosti niso tako monumentalne kot pod deseto vlado, se lahko aktualna ministrska zasedba še vedno pohvali z več kot 70 % pripravljenih predlogov predpisov, pri katerih so bila kršena načela Resolucije o normativni dejavnosti. Preprosto povedano to pomeni, da tisti, ki jim ministri in njihove ekipe z zakoni in drugimi predpisi krojijo življenje, k predlaganim vsebinam niso mogli podati dopolnil, komentarjev in pripomb v razumnih 30 dneh.

V petkovi Mladini je objavljen komentar direktorja CNVOS o zgrešenosti aktualne revizije referendumskega ureditve. Ne samo, da je državni zbor pri pripravi ustavnega zakona ravnal najbolj nedemokratično doslej, ampak je vsebinsko vprašljivo tudi uvajanje kvoruma in omejitve odločanja o finančnih zakonih. O tem zgovorno govori že to, da so se morali ustavni pravniki pri argumentiranju zateči k t.i. primerjalnopravnim argumentom. Ti že načelno niso preveč prepričljivi, v tokratnem primeru pa celo dokazujejo popolnoma nasprotno od tega, kar so želeli: da namreč predvideni omejitvi z uspešnostjo držav nimata čisto nič.