Pridobitev statusa NVO v javnem interesu na področju pravosodja

Pogoji, ki jih mora NVO izpolnjevati, so:

• je nevladna organizacija, ki izpolnjuje pogoje določene v 2. členu ZNOrg,
• njeni člani, če gre za člansko organizacijo, niso pravne osebe javnega prava,
• ima dejavnost na področju pravosodja, ki je v javnem interesu, opredeljeno v ustanovitvenem aktu,
• deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za podelitev statusa,
• zadnji dve leti pred vložitvijo vloge je sredstva pretežno uporabljala za opravljanje dejavnosti v javnem interesu na področju pravosodja in je redno izvajala programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu,
• ima izdelan najmanj dvoletni program bodočega delovanja na področju pravosodja, ki vsebuje redno izvajanje dejavnosti v javnem interesu,
• ji ni bila pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši davčni prekršek ali prekršek, katerega narava je posebno huda, in ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja,
• nad njo ni začet stečajni postopek ali postopek likvidacije,
• lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja na področju pravosodja v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge.

Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju pravosodja določa, da se kot pomembnejši dosežek NVO šteje dosežek, ki presega interese članov NVO in je splošno koristen, NVO pa s svojim delovanjem prispeva k razvoju pravnega področja, na katerem deluje, h krepitvi pravne varnosti ter varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v sodnih postopkih ali pa delovanje NVO prispeva h krepitvi delovanja pravosodja, pravosodnih organov in varstva pravic vseh udeležencev v sodnih postopkih.

Kriteriji za izkazovanje pomembnejših dosežkov so:

• širjenje strokovnih znanj z organiziranjem in izvajanjem posvetov, kongresov, seminarjev, delavnic ali drugih oblik javnih strokovnih srečanj na nacionalni ali mednarodni ravni;
• periodično izdajanje strokovnih publikacij, zbornikov ali strokovne literature, objavljanje strokovnih prispevkov ali strokovnih komentarjev v znanstvenih revijah, povezanih z delovanjem NVO;
• prejem priznanja, odlikovanja ali nagrade na lokalni, državni ali mednarodni ravni za delo na področju, na katerem deluje;
• opravljanje aktivnosti in dialog s pristojnimi organi za čim uspešnejše reševanje vprašanj na področju, na katerem deluje;
• prispevek k zagotavljanju jasnosti, preglednosti, kakovosti in določnosti predpisov ter k izvajanju presoje posledic predpisov;
• aktivno sodelovanje z drugimi strokovnimi organizacijami, ki izvajajo sorodne aktivnosti, z namenom izmenjave izkušenj in dobrih praks in razvoja strokovnega dela na področju, na katerem deluje NVO;
• izvajanje programov in projektov, ki prispevajo k razvoju dejavnosti na področju, na katerem deluje oziroma izvajanje strokovno svetovanje civilni družbi na področju, na katerem deluje, ter s svojim delom prispeva h krepitvi ugleda in zaupanja v pravosodni sistem;
• organizira spominske dogodke ter različne oblike srečanj z javnostmi, ki so povezane s pravosodjem.

NVO za status NVO v javnem interesu na področju pravosodja zaprosi pri Ministrstvu za pravosodje.

Vlogi, za katero ni predpisanega obrazca, je na podlagi Zakona o nevladnih organizacijah potrebno priložiti:

• poročilo o delu, iz katerega mora biti razvidno izvajanje programov, projektov in drugih aktivnosti z navedbo pomembnejših dosežkov, ki jih je NVO izvajala v javnem interesu na področju pravosodja v zadnjih dveh letih,
• poročilo o porabi sredstev za izvajanje aktivnosti iz prejšnje alineje,
• sprejet program bodočega delovanja za najmanj dve leti delovanja na področju pravosodja, ki vsebuje redno izvajanje dejavnosti v javnem interesu, in
• dokazila o aktivnostih in pomembnejših dosežkih NVO iz prve alineje glede na kriterije za izkazovanje posebnih dosežkov. Kot dokazila se štejejo zlasti (4. člen Pravilnika):
  • za prvi kriterij predložitev programov ali vabil in gradiv, povezanih z dogodki, ki jih organizira, ter navedba ciljne populacije in števila vključenih oseb ali povezava na objavo teh dokumentov na spletni strani;
  • za drugi kriterij navedba objavljenih strokovnih člankov, prispevkov, komentarjev, če so ti objavljeni v okviru COBISS ali predložitev teh gradiv v pisni obliki ali navedba spletne strani, na kateri so ta gradiva dostopna,
  • za tretji kriterij predložitev fotokopije priznanja, odlikovanja ali nagrade,
  • za četrti kriterij predložitev dopisov, zapisnikov ali zbranih podatkov ali navedba spletne strani, na kateri so ta gradiva dostopna,
  • za peti kriterij predložitev zapisnikov sej ali sestankov, dopisov, posredovanih državnim organom, ali navedba spletne strani, na kateri so ta gradiva dostopna,
  • za šesti kriterij predložitev dopisov, zapisnikov ali navedba spletne strani, na kateri so ta gradiva dostopna,
  • za sedmi kriterij predložitev programov ali vabil in gradiv, povezanih z dogodki, ki jih organizira, ter navedba ciljne populacije in števila vključenih oseb ali navedba spletne strani, na kateri so podatki o opravljenih aktivnostih, in
  • za osmi kriterij predložitev vabil, člankov ali medijskih objav ali navedba spletne strani, ki izkazuje izvedbo dogodka.

Na seznam upravičencev za donacije za tekoče leto se avtomatično uvrstijo NVO, ki izpolnjujejo pogoje na dan 31. 12. prejšnjega leta (prvi odst. 2. člena Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije). Če bi torej NVO pridobila status delovanja v javnem interesu v letu 2023, bi se uvrstila na seznam upravičencev za leto 2024. Prve donacije iz dohodnine bi tako NVO prejela v letu 2025.

NVO, ki ima status v javnem interesu na področju pravosodja, je torej upravičena do donacije iz 1% dohodnine, pridobi pa tudi druge ugodnosti, ki jih imajo NVO v javnem interesu.

NVO, ki ima status v javnem interesu na področju pravosodja, ima obveznosti, kot so naštete tu.