Pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture

Pogoji, ki jih mora NVO izpolnjevati, so:

• je nevladna organizacija, ki izpolnjuje pogoje določene v 2. členu ZNOrg,
• njeni člani, če gre za člansko organizacijo, niso pravne osebe javnega prava,
• ima dejavnost na področju kulture, ki je v javnem interesu, opredeljeno v ustanovitvenem aktu,
• deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za podelitev statusa,
• zadnji dve leti pred vložitvijo vloge je sredstva pretežno uporabljala za opravljanje dejavnosti v javnem interesu na področju kulture in je redno izvajala programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu,
• ima izdelan najmanj dvoletni program bodočega delovanja na področju kulture, ki vsebuje redno izvajanje dejavnosti v javnem interesu,
• ji ni bila pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši davčni prekršek ali prekršek, katerega narava je posebno huda, in ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja,
• nad njo ni začet stečajni postopek ali postopek likvidacije,
• lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja na področju kulture v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge.

NVO mora za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu na področju kulture izpolnjevati vsaj tri od sledečih kriterijev:

• na svojem področju dejavnosti deluje kot osrednja stanovska organizacija, in sicer kot članska organizacija, ki neposredno ali posredno združuje posameznike ali nevladne organizacije, skrbi za razvoj stroke na posameznem področju ter se zavzema za ohranjanje in razvoj posameznih področij ali poklicev kulture,
• je osrednji subjekt podpornega okolja oziroma vsebinska mreža na področjih kulture v skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZNOrg,
• je v zadnjih petih letih prejela priznanje ali nagrado na lokalni, državni ali mednarodni ravni s področja kulturnih dejavnosti iz 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo,
• izvaja večletni javni kulturni program ali večletni kulturni projekt, (so)financiran iz sredstev lokalnega ali državnega proračuna, ali izvaja večletni kulturni projekt, (so)financiran iz proračuna Evropske unije in izbran neposredno na javnem razpisu, ki ga je izvedla organizacija zunaj Slovenije,
• izvaja projekte, ki prispevajo k ohranjanju, razvoju ali promociji posameznega področja kulture in širijo zavedanje o pomenu kulture v strokovni in splošni javnosti ali prispevajo k dostopnosti do kulturnih dobrin,
• na letni ravni organizira ali soorganizira najmanj tri projekte oziroma prireditve, kot so neposredne predstavitve dejavnosti nevladne organizacije, razstave, predstave in podobne dejavnosti,
• na letni ravni organizira ali soorganizira najmanj tri dogodke izobraževanja, izpopolnjevanja ali usposabljanja s področja kulturnih dejavnosti ali kulturno-umetnostne vzgoje, kot so konference, simpoziji, posveti, seminarji, predavanja, delavnice, predstavitve in podobne dejavnosti,
• aktivno sodeluje z drugimi organizacijami, ki izvajajo sorodne aktivnosti z namenom izmenjave izkušenj in dobrih praks ter razvoja strokovnega dela na področju, na katerem deluje,
• je v zadnjih dveh letih izdala publikacijo o predstavitvi dosežkov svojega delovanja, kot je knjiga, katalog, zbornik, periodika in podobno v tiskani ali elektronski obliki, ali na svoji spletni strani kontinuirano skrbi za kritiško refleksijo, objavo strokovnih in drugih besedil,
• z izvajanjem svojega programa združuje najmanj tri poklice na posameznih področjih kulture,
• na letni ravni organizira ali soorganizira najmanj tri dogodke, ki prispevajo k ohranjanju in razvoju jezika, kulturne identitete in kulturne dediščine vseh prebivalcev Slovenije, vključno z avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnostjo, romsko skupnostjo ali drugimi etničnimi skupinami, ki prebivajo v Sloveniji,
• na letni ravni organizira ali soorganizira najmanj tri dogodke, ki prispevajo h kulturni izmenjavi, medkulturnemu dialogu, kulturni raznolikosti ali k mednarodnemu uveljavljanju kulture, ki nastaja na območju Slovenije,
• na letni ravni organizira ali soorganizira najmanj tri dogodke, ki prispevajo k vključevanju v skupnost, k socialni vključenosti ranljivih skupin, kamor sodi tudi kulturna dejavnost invalidov, oseb z oviranostmi ali drugih socialno ranljivih skupin prebivalstva.

Če NVO deluje kot osrednja stanovska organizacija na svojem področju dejavnosti ali osrednja vsebinska mreža na področjih kulture, lahko pridobi status tudi če izpolnjuje samo kriterij iz 1. ali 2. točke.

Če je NVO izvajalka večletnega javnega kulturnega programa, (so)financiranega iz lokalnega ali državnega proračuna, ali večletnega kulturnega projekta, (so)financiranega iz proračuna EU, lahko pridobi status tudi če izpolnjuje samo kriterij iz 4. točke.

NVO za status v javnem interesu na področju kulture zaprosi pri Ministrstvu za kulturo.

Vlogo se odda na predpisanem obrazcu. Vlogi je na podlagi Zakona o nevladnih organizacijah potrebno priložiti:

• poročilo o delu, iz katerega so razvidni programi, projekti ali druge aktivnosti z navedbo pomembnejših dosežkov, ki jih je organizacija izvajala v javnem interesu na področju kulture  v zadnjih dveh letih,
• dokazila o aktivnostih in pomembnejših dosežkih iz prejšnje alineje,
• poročilo o porabi sredstev za izvajanje aktivnosti iz prejšnjih alinej za zadnji dve leti,
• sprejet program bodočega delovanja za najmanj dve leti delovanja na področju kulture, ki vsebuje redno izvajanje dejavnosti v javnem interesu.

Na seznam upravičencev za donacije za tekoče leto se avtomatično uvrstijo NVO, ki izpolnjujejo pogoje na dan 31. 12. prejšnjega leta (prvi odst. 2. člena Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije). Če bi torej NVO pridobila status delovanja v javnem interesu v letu 2023, bi se uvrstila na seznam upravičencev za leto 2024. Prve donacije iz dohodnine bi tako NVO prejela v letu 2025.

NVO, ki ima status v javnem interesu na področju kulture, je torej upravičena do donacije iz 1% dohodnine, prav tako pa je upravičena tudi do naslednjih ugodnosti:

• lahko se ji odda javna kulturna infrastruktura (to so premičnine ali nepremičnine v javni lasti, namenjene kulturi) v upravljanje oziroma uporabo tudi brez javnega razpisa (drugi odst. 74. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK)). To pomeni, da lahko ministrstvo ali lokalna skupnost s takšno nevladno organizacijo sklene neposredno pogodbo, s katero ji v brezplačno uporabo prenese npr. prostore ali opremo. V takem primeru nevladna organizacija kot uporabnik prostorov prevzame obveznosti rednega vzdrževanja teh prostorov, kritja obratovalnih stroškov in drugih stroškov, za katere se dogovori s pogodbo. V kolikor nevladna organizacija prejme javno kulturno infrastrukturo v brezplačno uporabo za namene izvajanja javnih kulturnih programov ali kulturnih projektov (to je programov in projektov, ki jih financira država ali lokalna skupnost), prevzame zgolj obveznost kritja dejanskih dodatnih stroškov, ki so s tem nastali (75. člen ZUJIK), ne pa tudi drugih stroškov.
• društvo, ki ima status NVO v javnem interesu na področju kulture, je lahko oproščeno obračunavanja in plačila DDV za svoje kulturne storitve (več o tem tukaj).

NVO pridobi tudi ostale ugodnosti, ki jih imajo NVO v javnem interesu.

NVO, ki ima status v javnem interesu na področju kulture, ima obveznosti, kot so naštete tu.