kako pravilno lobirati in poročati o lobiranju?

Kdaj gre za lobiranje?

Za lobiranje gre, ko v imenu organizacije nejavno poskušate vplivati na sprejemanje predpisov, javnih politik ali drugih odločitev državnih organov, občinskih organov oziroma nosilcev javnih pooblastil. Nagovarjate funkcionarja ali javnega uslužbenca, ki odloča ali sodeluje pri pripravi odločitve.

Oblika stika ni pomembna. Lobiranje poteka na sestanku, po telefonu, z dopisom ali elektronskim sporočilom. Prav tako ni pomembno, koliko časa pogovor traja in kje poteka. Tudi kratek pogovor z županom po prireditvi šteje za lobiranje, če v njem nejavno zagovarjate konkretno odločitev v imenu društva.

Primer: Predsednica kulturnega društva na nejavnem sestanku županu predlaga, naj občina v prihodnjem proračunu poveča sredstva za kulturne programe. S tem v imenu društva vpliva na proračunsko odločitev. Gre za lobiranje.

Kdaj ne gre za lobiranje?

Vsak stik z odločevalci še ni lobiranje. Če ministrstvo zaprosite za pojasnilo predpisa ali na sestanku predstavite dejavnosti organizacije, ne da bi poskušali vplivati na odločitev, ne gre za lobiranje. Prav tako med lobiranje ne sodijo javne oblike vplivanja, denimo javne peticije, medijske kampanje in javne tribune. Tudi oddaja pripomb v okviru uradne javne razprave o predlogu predpisa ni lobiranje.

Primer: Društvo prek portala eDemokracija odda pripombe na predlog zakona, ki je v javni razpravi. To ni lobiranje. Če pozneje poslanca z nejavnim elektronskim sporočilom poziva, naj vloži določen amandma, tak stik praviloma šteje za lobiranje.

Za lobiranje tudi ne gre, ko NVO v sodnem, upravnem ali drugem predpisanem postopku uveljavlja svoje pravice. Takrat mora upoštevati pravila posameznega postopka.

Primer: Društvo zaprosi za status NVO v javnem interesu ali se prijavi na javni razpis. V teh postopkih društvo svoje interese uveljavlja po predpisanih pravilih, denimo z vlogo, pojasnili ali pritožbo.

Izjema za krepitev pravne države, demokracije in varstvo človekovih pravic

Za lobiranje ne šteje vplivanje na obravnavo in sprejemanje predpisov ter drugih splošnih aktov, ki se neposredno nanaša na sistemska vprašanja krepitve pravne države, demokracije ter varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Pri tem je pomembna vsebina posameznega stika, ne področje delovanja organizacije. Izjema velja za zagovarjanje sistemskih rešitev, ne za pridobivanje ugodnosti za posamezno organizacijo ali osebo. Če na sestanku poleg sistemskih rešitev zagovarjate tudi druge interese, za ta del veljajo pravila o lobiranju.

Primer: Organizacija ministrstvu predlaga spremembe azilne zakonodaje za boljše varstvo človekovih pravic. Ker gre za sistemsko ureditev, takšno vplivanje ne šteje za lobiranje. Če pa društvo na nejavnem sestanku z županom predlaga gradnjo posameznega doma starejših občanov, gre za lobiranje. Čeprav bi gradnja izboljšala položaj starejših v občini, ne pomeni sistemskega urejanja varstva človekovih pravic.

Kdo sme lobirati za vašo NVO brez vpisa v register lobistov?

Brez vpisa v register lobistov smejo za NVO lobirati njeni zakoniti zastopniki, denimo predsednik društva ali direktor zavoda, prokuristi in zaposleni, tudi če so zaposleni za določen čas ali krajši delovni čas.

Po pojasnilu KPK smejo brez vpisa v register lobistov za NVO lobirati tudi druge osebe znotraj organizacije, denimo člani upravnega odbora, sveta zavoda, vodje sekcij ali člani društva, če njihove naloge in vloga v organizaciji upravičujejo sodelovanje pri lobiranju, na primer zaradi njihovih pristojnosti ali poznavanja področja. Za to potrebujejo ustrezno podlago v temeljnem aktu. Ta jim mora neposredno določati predstavniško funkcijo ali zakonitemu zastopniku omogočati, da jih pooblasti za zastopanje in predstavljanje organizacije. Če gre za drugo možnost, jim mora zastopnik pooblastilo tudi izdati. Članstvo v organizaciji ali pisno pooblastilo brez takšne podlage ne zadostuje. Pooblastilo mora biti omejeno na določeno temo, predpis ali področje. Ne sme zajemati lobiranja na vseh področjih, ni pa treba izdajati novega pooblastila za vsak sestanek ali dopis v okviru njegovega obsega.

Navedene osebe smejo brez registracije lobirati za organizacijo, s katero so tako povezane. Če želite lobiranje zaupati drugi osebi, denimo zunanjemu svetovalcu ali odvetniku, mora biti ta vpisana v register lobistov in imeti vaše pooblastilo.

Primer: Članico sveta zavoda želite poslati na sestanek z ministrstvom, kjer bo predlagala spremembo pravilnika o financiranju programov. Če v zavodu ni zaposlena in ni njegova zakonita zastopnica, preverite akt o ustanovitvi. Brez registracije sme članica sveta lobirati, če ji ta neposredno podeljuje ustrezno pooblastilo ali direktorju omogoča, da ji takšno pooblastilo izda. V drugem primeru mora direktor pred sestankom izdati pooblastilo za lobiranje glede tega pravilnika.

Kako ravnati ob lobističnem stiku?

Preden začnete lobirati, povejte, kdo ste, katero organizacijo zastopate in kakšno odločitev želite doseči. Če niste zakoniti zastopnik organizacije, predložite pooblastilo za lobiranje v konkretni zadevi.

Pri predstavljanju predlogov ne smete posredovati netočnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij. Upoštevati morate tudi predpise o prepovedi sprejemanja daril, ki veljajo za funkcionarje in javne uslužbence.

Kdo mora poročati KPK?

NVO mora KPK poročati o lobiranju, ki so ga v njenem imenu opravili neregistrirani lobisti, denimo zakoniti zastopnik, zaposleni ali druga ustrezno pooblaščena oseba.

Izjema velja za NVO, ki v celotnem koledarskem letu ni imela zaposlenih. Če ste imeli vsaj eno zaposleno osebo, četudi za krajši delovni čas ali del leta, morate za to leto poročati o opravljenem lobiranju. Pri tem ni pomembno, ali ste imeli zaposlene tudi v času lobističnega stika.

Če v posameznem letu za vas ni lobiral noben neregistrirani lobist, poročila ne oddate. O delu registriranega lobista namreč poroča lobist.

Primer: Društvo je imelo zaposleno osebo od januarja do marca. Predsednica je za društvo lobirala septembra, ko društvo ni več imelo zaposlenih. Društvo mora o tem lobiranju poročati, ker je v istem koledarskem letu imelo zaposleno osebo.

Kako in do kdaj oddati poročilo?

Podatke o lobiranju beležite sproti ter hranite povezane dopise in elektronska sporočila.

Poročilo o lobiranju oddate prek elektronskega obrazca, najpozneje do 31. januarja za preteklo leto. O posameznih stikih poročajte sproti ali jih združite v letno poročilo. Stikov, o katerih ste že poročali sproti, ne prijavljate ponovno.

V obrazcu navedete osebo, ki je lobirala, namen in cilj lobiranja, organ ter osebo, na katero ste vplivali, datum in način stika. V obrazcu je treba konkretno navesti, na kateri predpis ali drugo odločitev ste želeli vplivati in kaj ste želeli doseči.

Primer: Namesto »pogovor o financiranju društev« zapišite »predlog povečanja sredstev za kulturne programe v občinskem proračunu za leto 2027«.

 ___

Pripravo tega prispevka je sofinanciralo Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo iz Sklada za NVO v okviru Javnega razpisa za podporno okolje za razvoj nevladnih organizacij 2023–2027.