ali veste, kako pravilno označiti besedila, pripravljena z umetno inteligenco?

Za vas smo zbrali pravila označevanja, kot jih pojasnjujejo Smernice Evropske komisije, ter s konkretnimi primeri prikazujemo, kdaj jih uporabiti v praksi.

Kdaj je treba besedilo označiti?

Obveznost označevanja velja, če z umetno inteligenco ustvarite ali priredite besedilo, ki se objavi z namenom obveščanja javnosti o zadevah javnega interesa.

Izpolnjeni morajo biti trije pogoji:

• besedilo mora biti objavljeno,
• namenjeno mora biti obveščanju javnosti,
• nanašati se mora na zadevo javnega interesa.

Če kateri od teh treh pogojev ni izpolnjen, obveznost označevanja po tej določbi ne velja. V nadaljevanju podrobneje pojasnjujemo posamezen pogoj.

Kaj pomeni »objavljeno«?

Besedilo je objavljeno, če je dostopno nedoločenemu in razmeroma velikemu številu nepovezanih potencialnih bralcev. Pri tem ni pomembno, ali je dostop brezplačen ali plačljiv.

Besedilo se ne šteje za objavljeno, če je dostopno posameznikom v majhni zaprti  zasebni skupini. Enako velja za zasebno korespondenco in interna besedila organizacije.

Primer: z umetno inteligenco pripravite članek in ga objavite na svoji spletni strani, kjer ga lahko prebere vsak obiskovalec. Besedilo se šteje za objavljeno. Enako velja, če je članek dostopen le naročnikom plačljive publikacije, če gre za nedoločeno in razmeroma veliko število potencialnih bralcev.

Primer: z umetno inteligenco pripravite odgovor na vprašanje eni od vaših članic in ji ga pošljete po elektronski pošti. Takšno besedilo se ne šteje za objavljeno, saj gre za neposredno komunikacijo z določeno osebo in ne za vsebino, namenjeno širšemu krogu ljudi.

Primer: z umetno inteligenco pripravite interno gradivo za sestanek zaposlenih in ga objavite na internem strežniku, do katerega imajo dostop le zaposleni. Takšno besedilo se ne šteje za objavljeno, saj gre za interno komunikacijo organizacije.

Kaj pomeni »obveščanje javnosti«?

Besedilo mora biti namenjeno obveščanju javnosti, kar pomeni, da mora posredovati znanje, mnenja ali dejstva. Kratka besedila, ki tega vsebinsko ne počnejo, se ne štejejo za obveščanje javnosti.

Primer: z umetno inteligenco pripravite slogan za svojo kampanjo, ki se glasi »Skupaj za čistejšo okolico«. Tak slogan ne posreduje znanja, mnenja ali dejstev, zato se ne šteje za obveščanje javnosti v smislu te določbe.

Primer: na svoji spletni strani objavite z umetno inteligenco pripravljen napis »Dobrodošli na naši novi spletni strani!«. Takšno sporočilo samo po sebi ne posreduje znanja, mnenja ali dejstev, zato se ne šteje za obveščanje javnosti v smislu te določbe.

Primer: z umetno inteligenco pripravite objavo za Facebook ali Instagram, v kateri ljudi vabite na čistilo akcijo. Vanjo vključite tudi podatke o količini odpadkov v naravi in njihovem vplivu na . Objava že vsebuje znanje in in dejstva, zato je takšno objavo potrebno označiti, če so izpolnjeni tudi drugi pogoji.

Kaj so »zadeve javnega interesa«?

Gre za zadeve, ki so pomembne za širšo družbo na lokalni, nacionalni, evropski ali mednarodni ravni in so vredne javne razprave ali nadzora.

Smernice mednje uvrščajo teme, povezane s politiko in demokratičnimi procesi, javno upravo in javnimi storitvami, pravosodjem in kazenskim pregonom, varstvom temeljnih pravic, javno varnostjo, javnim zdravjem, varstvom okolja, varnostjo potrošnikov ter gospodarskim, finančnim, političnim, znanstvenim ali kulturnim razvojem, ki je pomemben za javno razpravo. Kaj predstavlja zadevo javnega interesa, je odvisno tudi od časa in okoliščin.

Primer: z umetno inteligenco pripravite članek o spremembah zakona, ki vpliva na delovanje društev in zavodov, povzetek odločitve občine o financiranju lokalnih programov za mlade ali besedilo o kakovosti pitne vode v lokalnem okolju. Gre za vsebine o zadevah javnega interesa, saj obravnavajo teme, ki so pomembne za širšo družbo in so lahko predmet javne razprave, zato je take objave potrebno označiti, če so izpolnjeni tudi drugi pogoji.

Primer: z umetno inteligenco pripravite novoletno voščilo članom organizacije. Takšno voščilo samo po sebi praviloma ne obravnava zadeve javnega interesa in ga ni potrebno označiti. Če bi NVO z umetno inteligenco pripravila novoletno voščilo, v katerem bi javnost obveščala tudi o novih pravilih glede ločevanja odpadkov, ki bodo začeli veljati januarja, pa se šteje, da ta del objave posreduje informacije o zadevi javnega interesa, zato ne gre več zgolj za običajno voščilo in bi ga torej morali označiti, če so izpolnjeni tudi drugi pogoji.

Označevanje besedila

Če so zgornji pogoji izpolnjeni, morate razkriti, da je bilo besedilo ustvarjeno ali prirejeno z umetno inteligenco. Razkritje mora biti jasno in zaznavno – na primer vidno ali slišno. Bralec mora oznako zaznati neposredno, brez uporabe posebnih tehničnih orodij.

Pri tem obstaja pomembna izjema od obveznosti označbe, in sicer v primeru človeškega pregleda ali uredniškega nadzora in uredniške odgovornosti.

Ta izjema velja, če sta hkrati izpolnjena dva pogoja:

• besedilo, ustvarjeno ali prirejeno z umetno inteligenco, je prestalo človeški pregled ali uredniški nadzor in
• fizična ali pravna oseba nosi uredniško odgovornost za objavo.

Človeški pregled ali uredniški nadzor

Človeški pregled ne pomeni zgolj hitrega branja besedila pred objavo, temveč mora vključevati vsebinski pregled besedila. Opraviti ga mora ena ali več oseb z ustreznim znanjem in strokovno presojo glede obravnavane teme. Pregled mora vključevati najmanj preverjanje pravilnosti dejstev.

Pri uredniškem nadzoru mora imeti odgovorna oseba (na primer odgovorni urednik) dejansko pristojnost, da besedilo potrdi, spremeni ali zavrne. Sem sodi tudi preverjanje informacij in zagotavljanje zanesljivosti virov.

Površinski, zgolj formalni ali postopkovni pregledi ne zadostujejo. Smernice izrecno določajo, da ne zadostujejo preverjanje črkovanja ali slovnice, sam obstoj uredniške politike, avtomatiziran pregled ali bežna uredniška odobritev brez vsebinskega sodelovanja človeka.

Pomemben je tudi vrstni red. Če umetna inteligenca po opravljenem človeškem pregledu ali uredniškem nadzoru ponovno vsebinsko poseže v besedilo, mora končno različico ponovno pregledati človek, če želite uveljavljati izjemo od obveznosti označevanja.

Primer: z umetno inteligenco pripravite članek o spremembah zakona. Pred objavo ga pregleda sodelavka, ki pozna obravnavano področje. Preveri navedena dejstva in vire, popravi napačne informacije ter potrdi končno besedilo. Takšen postopek šteje za človeški pregled in oznaka ne bi bila potrebna, če je izpolnjen tudi drugi pogoj.

Uredniška odgovornost

Fizična ali pravna oseba, na primer posameznik, uredniški odbor ali organizacija, ki vsebino objavlja, mora nositi končno pravno odgovornost za objavo vsebine, vključno s človeškim pregledom ali uredniškim nadzorom.

Smernice priporočajo tudi, naj bodo identiteta in kontaktni podatki osebe, organizacije ali funkcije, ki nosi uredniško odgovornost, javno dostopni na mestu, ki ga je preprosto najti. Na spletni strani so lahko ti podatki na primer navedeni med pravnimi informacijami. Na uredniško odgovornost bodite posebej pozorni pri skupnih projektih več organizacij in skupnih projektnih objavah. Jasno naj bo določeno, katera organizacija oziroma oseba nosi končno pravno odgovornost za posamezne objave.

Primer: Strokovna sodelavka NVO vsebinsko pregleda članek, preveri dejstva in vire ter ga po potrebi popravi. S tem je izpolnjen prvi pogoj, človeški pregled. Drugi pogoj, uredniška odgovornost, je izpolnjen, če NVO, ki članek objavi, nosi končno pravno odgovornost za njegovo objavo. Pri NVO, ki na svoji spletni strani objavlja lastne vsebine, bo ta pogoj praviloma izpolnjen, saj bo končno pravno odgovornost za objavo praviloma nosila NVO kot pravna oseba oziroma njena odgovorna oseba.

---

Pripravo tega prispevka je sofinanciralo Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo iz Sklada za NVO v okviru Javnega razpisa za podporno okolje za razvoj nevladnih organizacij 2023 - 2027.