Od tega so 589,29 milijonov evrov prejele od neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (ministrstva, občine, FURS, javne agencije in zavodi), 27,96 milijonov evrov pa s strani Fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij (FIHO) in Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO). Od vseh nakazil s strani proračunskih uporabnikov so 60,60 % sredstev (357,13 mio evrov) prejele nevladne organizacije, ki jim država priznava delovanje v javnem interesu. Proračunska javna sredstva je sicer v letu 2023 uspelo pridobiti 15.264 nevladnih organizacij, kar predstavlja 54,20% vseh aktivnih nevladnih organizacij.

Podatki o javnem financiranju nevladnih organizacij temeljijo na podatkih državne zakladnice o denarnih tokovih, ki so potekali med državo (ministrstva, vlade službe, agencije, občine, javni zavodi itd.) in nevladnimi organizacijami (društvi, zavodi in ustanovami). Podatki zajemajo tudi podatke o podružnicah društev, o mladinskih svetih in o verskih skupnostih, ki imajo status humanitarne organizacije. Iz podatkov so izvzeta društva, zavodi in ustanove, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, občine ali druga oseba javnega prava. 

Skupna višina sredstev, ki jih nevladne organizacije pridobimo iz javnih virov, je rasla vse do leta 2011, ko je prvič prišlo do rahlega upada glede na leto poprej. Od leta 2012 do leta 2016 je višina teh sredstev nihala, v letu 2017 pa je bila zopet višja kot pred nihanji. V letih 2018 do 2023 se je rast nadaljevala. Skupna višina sredstev v letu 2023 se je glede na prejšnje leto povečala za 14,45 % in je znašala 617,25 milijonov evrov. K povečanju sredstev so četrtino prispevala povečana sredstva Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer gre za plačila izvajalcem osebne asistence (po Zakonu o osebni asistenci, ki je začel veljati v 2019). Iz tega naslova so nevladne organizacije v letu 2023 prejele sredstva v višini 181,58 mio evrov (t.j. 29,42 % vseh prejetih javnih sredstev v 2023). V primerjavi z letom 2022 so izvajalci osebne asistence prejeli 21,9 mio evrov več. Dodatnih 15 mio evrov pa je prispevalo Ministrstvo za obrambo iz naslova plačila intervencijskih stroškov Gasilski zvezi Slovenije ter plačila sredstev za pomoč prizadetim v poplavah Rdečemu križu Slovenije in Slovenski Karitas.

V skupnem seštevku so nevladne organizacije v letu 2023 zopet pridobile več sredstev od ministrstev kot od občin. Od 2003 dalje se sredstva ministrstev povečujejo, medtem ko so se med 2014 in 2016 zmanjševala, v 2017 pa se zopet nadaljevala rast kot pred nihanji. Več informacij o financiranju s strani ministrstev najdete tukaj, s strani občin pa tukaj.

Največ javnih sredstev so v 2023 prejeli Osebna asistenca Pomurja, Zavod za izvajanje osebne asistence in drugih socialnih storitev, Murska Sobota (14,74 mio evrov), RDEČI KRIŽ SLOVENIJE - ZVEZA ZDRUŽENJ (13,97 mio evrov) in Zavod Brez ovir so.p. (11,69 mio evrov). Najmanj so dobili Zavod Lokarjeva galerija (0,63 evra) in DRUŠTVO ZA DOMAČE RAZISKAVE (1,14 evra) in KLUB MALEGA NOGOMETA FC LITIJA (1,53 evra). Prvih 100 nevladnih organizacij, ki so v letu 2023 prejela največ sredstev, najdete tukaj.

Podatki kažejo, da so tiste nevladne organizacije, ki jim država priznava delovanje v javnem interesu, zelo uspešne pri pridobivanju javnih sredstev. Mednje sodijo vse tiste, ki so z odločbo pridobile status delovanja v javnem interesu (npr. društva s statusom društva v javnem interesu) ali za katere zakon določa, da je njihova dejavnost v javnem interesu (npr. dobrodelne ustanove). Kljub temu, da gre zgolj za 21,28 % vseh nevladnih organizacij, so te v 2023 prejele 57,75 % vseh sredstev, ki so jih ministrstva nakazala nevladnim organizacijam (200,29 mio od 346,81 mio evrov ). Na občinskem nivoju je njihov delež nekoliko višji, saj so prejele 72,24 % vseh občinskih javnih sredstev, ki so bila nakazana nevladnim organizacijam (99,76 mio od 138,09 mio evrov).