Delež javnih prihodkov glede na vse prihodke NVO ter delež BDP, ki ga država nameni NVO, sta dva od kazalnikov razvoja nevladnega sektorja v posamezni državi. Govorita o tem, koliko država vpenja NVO v storitve, ki jih zagotavlja svojim prebivalcem.
Delež javnih prihodkov glede na vse prihodke NVO ter delež BDP, ki ga država nameni NVO, sta dva od kazalnikov razvoja nevladnega sektorja v posamezni državi. Govorita o tem, koliko država vpenja NVO v storitve, ki jih zagotavlja svojim prebivalcem.
Delež javnih sredstev glede na vse prihodke nevladnih organizacij je v zadnjih letih padal vse do 2017, ko je bil po petih letih ponovno višji kot prejšnje leto in je znašal 35,57 %. Rast se je nadaljevala in v letu 2021 je delež znašal 46,35 %. Tako je rast presegla delež iz leta 2010, ko je le-ta znašal 40,01%. K povečanju deleža v 2021 je največ prispevalo povečanje sredstev s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in sicer gre za plačila izvajalcem osebne asistence. V letu 2022 je delež javnih sredstev glede na vse prihodke nevladnih organizacij znašal 44,76% in je bil nižji kot preteklo leto. V letu 2023 delež predstavlja 45,01%, ni pa presegel rasti iz leta 2021.
Drugi kazalnik o deležu BDP, ki ga država namenja za NVO, prav tako ni vzpodbuden. V letu 2023 je Slovenija nevladnim organizacijam namenila le 0,97 % svojega BDP, medtem ko je v svetovnem povprečju ta delež znašal 1,38 %, države EU pa so svojim nevladnim organizacijam v povprečju namenile kar 2,20 % BDP.