Kaj velja po sedanjem zakonu in kaj bi spremenila novela Zakona o parlamentarni preiskavi?

Kaj velja danes in kaj bi se spremenilo z novim zakonom? Kdo se lahko pritoži na Ustavno sodišče? In ali je res, da sedanja pravica do pritožbe ovira parlamentarne preiskave?

Pripravili smo pregled ključnih razlik med sedanjim in novim zakonom, da boste lažje razumeli, o čem odločamo na referendumu.

1. Parlamentarne preiskave niso omejene samo na politike

Prvi člen Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre), ki ga novela ne spreminja, določa:

»Parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena se opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti.«

Zakon torej res določa, da je eden od namenov parlamentarnih preiskav ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij. A to še zdaleč ni njihov edini namen. Poslanci lahko preiskujejo tudi zadeve, ki bi lahko bile podlaga za spremembo zakonodaje ali druge odločitve državnega zbora.

Ker državni zbor sprejema zakone na praktično vseh področjih našega življenja, parlamentarne preiskave niso omejene na politike in druge javne funkcionarje. Zajamejo lahko tudi običajne državljane, zasebna podjetja in organizacije. To velja po sedanjem zakonu in bi veljalo tudi po noveli.

Da lahko parlamentarne preiskave zajamejo tudi ljudi, ki niso nosilci javnih funkcij, so v razpravah o noveli opozarjali tudi sami poslanci koalicije.

Žan Mahnič (SDS), 21. izredna seja DZ:

»Boris Tomažič ni javni funkcionar. Ostali, ki ste jih preiskovali v povezavi z Novo24TV pa z Demokracijo, niso javni funkcionarji, pa ste vseeno brskali po njihovih računih.«

»Kdo je brskal po bančnih računih Zorana Mojškerca, kdo je brskal po bančnih računih privatnih firm, kdo je brskal po bančnih računih naročnikov Demokracije?«

Andrej Černigoj (NSi), 19. izredna seja DZ:

»Smo pa videli, na drugi strani smo videli in tega ne morete zanikati, lomastenje po bančnih računih vseh, tudi naših kolegov v tej dvorani in kolegic in predvsem to, kar danes opozarjate, navadnih državljank in državljanov.«

Še več pa na: cnvos.si

2. Novela bistveno zmanjšuje možnost ustavnosodnega varstva preiskovancev in drugih prizadetih

Veljavni 1.a člen ZPPre določa, da lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave upravičeni predlagatelji zahtevajo, »da o skladnosti akta z ustavo in zakonom odloči Ustavno sodišče«.

Med upravičenci so med drugim:

• »preiskovanec, če meni, da akt nedopustno posega v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine«;
• »fizična in pravna oseba zasebnega prava, ki je zajeta v predmetu preiskave, če meni, da v aktu za preiskavo te osebe ni izkazan javni interes«.

Takšno zahtevo lahko vložijo tudi najmanj tretjina poslancev, ki niso predlagali preiskave, Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče in občine pod pogoji, ki jih določa zakon.

Po noveli bi lahko ustavnosodno presojo akta o odreditvi preiskave zahtevala samo še Sodni svet in generalni državni tožilec, in sicer zaradi posegov v neodvisnost sodstva oziroma državnega tožilstva.

Preiskovanci, drugi prizadeti posamezniki in organizacije ter Varuh človekovih pravic te možnosti ne bi več imeli. Preiskovanec bi lahko ustavnosodno varstvo v okviru nove ureditve uveljavljal šele po sprejetju končnega poročila preiskovalne komisije. To je posebej problematično, ker številne parlamentarne preiskave do končnega poročila sploh ne pridejo – prej se namreč izteče mandat državnega zbora.

3. Veljavno ustavnosodno varstvo ne preprečuje izvajanja parlamentarnih preiskav

Zagovorniki novele trdijo, da možnost ustavnosodne presoje zmanjšuje učinkovitost parlamentarnih preiskav. Toda Ustavno sodišče je 10. septembra 2026 že razveljavilo določbo četrtega odstavka 1.a člena ZPPre, po kateri državni zbor do njegove odločitve ni smel imenovati preiskovalne komisije.

Ustavno sodišče je v odločbi U-I-13/26 izrecno pojasnilo:

»To pomeni, da lahko Državni zbor preiskovalno komisijo imenuje kljub morebiti vloženi zahtevi za ustavnosodno varstvo.«

Če so izpolnjeni zakonski pogoji, lahko Ustavno sodišče do končne odločitve začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi parlamentarne preiskave.

Po veljavni ureditvi torej že sama vložitev zahteve za ustavnosodno presojo ne preprečuje začetka ali nadaljevanja parlamentarne preiskave.