Intervju s Petro Cilenšek, vodjo pravne službe CNVOS

V nedeljo bomo na referendumu odločali o spremembah Zakona o parlamentarni preiskavi. Kaj ta zakon spreminja?

Najprej razčistimo: zakon ne ukinja parlamentarnih preiskav. Poslanci bodo lahko še naprej preiskovali korupcijo, politično odgovornost in druge zadeve v javnem interesu.

Ukinja pa se pomembna varovalka, ki ljudi in organizacije ščiti pred nezakonitimi in protiustavnimi parlamentarnimi preiskavami. Po zdajšnjih pravilih lahko Ustavno sodišče že ob začetku preiskave preveri, ali je ta skladna z ustavo in zakonom. Novi zakon to možnost odpravlja.

Kakšna je razlika med zdajšnjim in novim zakonom? Kaj to pomeni za posameznike in nevladne organizacije?

Zdaj lahko posameznik, društvo ali zavod, ki se znajde v parlamentarni preiskavi, zahteva, da Ustavno sodišče preveri, ali je preiskava sploh upravičena. In to že na začetku, preden nastane kršitev. Sodišče seveda lahko ugotovi, da je vse v redu, in preiskava bo šla naprej.

Lahko pa ugotovi, da poslanci s preiskavo prestopajo mejo tega, kar smejo preiskovati, ali da so med preiskovance vtaknili koga, za katerega ni prav nobenega razloga, da bi ga preiskovali, in preiskavo ustavi.

Novi zakon to možnost ukinja.

Odslej se boš lahko pritožil šele, ko bo preiskava končana. Če bo sploh kdaj končana, ker se večina parlamentarnih preiskav nikoli ne konča. Od 43 se jih je v triintridesetih letih zaključilo le 12, v zadnjih osmih letih pa od dvanajstih samo ena.

Briše se tudi možnost, da se na Ustavno sodišče obrne varuh človekovih pravic, če sumi, da bi lahko bile v preiskavi kršene temeljne pravice posameznikov.

Zakaj je pomembno, da se varuh lahko pritoži? Ker brani pravice tistih ljudi, ki svojih pravic pogosto niti ne poznajo in zato tudi ne znajo prepoznati kršitev.

Splošno znano je, da iz parlamentarnih preiskav podatki uhajajo v medije – o premoženju ljudi, njihovih sorodstvenih zvezah itd. Kaj vam pomaga možnost tožbe čez nekaj let, ko so bili podatki že razkriti?

Kakšna pooblastila pa imajo poslanci pri parlamentarni preiskavi?

Poslanci imajo pooblastila, podobna pooblastilom sodišč. Zaslišujejo preiskovance in priče, zahtevajo dokumentacijo ter vpogledujejo v sodne spise, tudi če postopek še ni končan. Pridobivajo lahko tudi zaupne bančne podatke in telefonske izpiske.

Gre za velik poseg v zasebnost. Pri tem pa naj politikov ne bi nihče več nadziral. Ko te preiskuje policija, jo nadzirajo tožilci, ti pa se lahko pritožiš na ministrstvo. Ko ti sodijo, se lahko pritožiš na višje sodišče.

Edino bistveno vprašanje na tem referendumu je zato zelo preprosto: ali naj bo nad poslanci, ko hočejo nekaj in nekoga preiskovati, samo modro nebo?

Ali pa naj tudi zanje velja enako kot za vse druge preiskovalne organe in institucije: da je nad njimi še nekdo, na kogar se lahko obrneš in ki presodi, ali te preiskujejo zakonito ter ob spoštovanju vseh tvojih pravic.

Ne pozabimo: poslanci so politiki, ne policisti ali sodniki. Če morajo policisti in sodniki pri svojem delu spoštovati stroga pravila in nadzor, zakaj bi imeli politiki tu proste roke?

Pogosto slišimo: »Če ničesar ne skrivaš, se nimaš česa bati.« Kaj odgovarjaš na to?

Ja, sem tudi jaz že večkrat slišala. Ampak kot pravnici se mi zdi takšno razmišljanje čisto nesprejemljivo. A mimoidočemu pa bi kar tako dovolili, da vam prebrska denarnico, čeprav je denar v njej pošteno zaslužen in ga niste ukradli? Ne gre za to, da imamo kaj skrivati. Gre za to, da nihče nima pravice kar tako brskati po naših osebnih podatkih, bančnih računih ali zasebnih sporočilih.

Brez učinkovitega sodnega nadzora se poveča nevarnost, da se parlamentarne preiskave uporabljajo za obračunavanje z opozicijo, političnimi nasprotniki in kritiki oblasti.

Tudi politična moč mora imeti svoje meje. In to mora veljati ne glede na to, kdo je trenutno na oblasti.

Zakaj se s tem ukvarjate na CNVOS? Vam kdo očita, da se s tem vmešavate v politiko?

Seveda. Ampak naše delo je prav to, da spremljamo zakone in opozarjamo, kadar ti škodijo nevladnikom, civilni družbi ali na sploh škodijo temeljem naše demokracije. Tako kot Gospodarska zbornica skrbi za interese podjetij, mi skrbimo za interese društev, zavodov in drugih nevladnih organizacij.

To smo počeli tudi med epidemijo, ko smo opozarjali na ukrepe, ki so vplivali na delo nevladnikov. In enako počnemo danes.

Nismo vnaprej proti nobeni politični stranki. Nasprotujemo pa ureditvi, v kateri oblast ravna brez učinkovitega nadzora in velja pravica močnejšega. Tako kot sorodne organizacije po Evropi ne želimo, da Slovenija sledi poti Madžarske v zadnjih 16 letih.

Opozarjamo na zakon, ki odpravlja sodno presojo upravičenosti preiskave ob njeni uvedbi. Takšne preiskave zadevajo tudi društva in druge nevladne organizacije, katerih interese zastopamo.

Naša naloga ni, da smo všeč politikom. Naša naloga je, da opozorimo, ko politika prestopi mejo. Ne glede na to, kdo je na oblasti.