Ministrstvo za kulturo načrtuje pomembne spremembe na področju podpore medijem in NVO

Poleg tega odpravlja tudi vse minimalne varovalke predvidljivosti državnega financiranja medijev: ukinja državno obveznost financiranja medijev, odpravlja minimalno višino zagotovljenih sredstev in obveznost večletnega financiranja nalog v javnem interesu na področju medijev. 

Ključne spremembe za NVO 

Glavni spremembi, ki jih novela prinaša za NVO na področju medijev, sta izbrisa:  

• podlage za financiranje nevladnih organizacij s statusom NVO v javnem interesu na področju medijev, in  
• opredelitve statusa nevladne organizacije v javnem interesu in pogojev za podelitev tega statusa.  

Veljavni zakon določa, da država za uresničevanje javnega interesa na področju medijev med drugim podpira tudi »delovanje nevladnih organizacij, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev.« Predlagana novela to financiranje odpravlja, kot razlog pa se navaja, da mora biti namen finančnih podpor usmerjen v izvajanje medijskih dejavnosti, delovanje NVO pa »samo po sebi ne pomeni izvajanja medijske dejavnosti oziroma ustvarjanja medijskih vsebin.«  

Novela tudi sicer močno zožuje definicijo javnega interesa v medijih, poudarja se kulturne in umetniške vsebine, zanemarja pa druge vidike zagotavljanja pravice javnosti do obveščenosti in institucionalne ter programske avtonomije medijev, kar v svojem stališču poudarja tudi Društvo novinarjev Slovenije. 

Obrazložitev predloga novele pravi, da se briše opredelitev statusa NVO v javnem interesu zato, ker se ukinja finančna podpora za delovanje nevladnih organizacij, zaradi česar je določba o pomenu statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev »postala nepotrebna.« 

Kljub temu v noveli ostaja omemba statusa NVO v javnem interesu kot možno prednostno merilo na javnih razpisih za izbiro programov in projektov.   

Spremembe določb o finančni podpori medijev 

Ključne spremembe so tudi v popolni odpravi minimalnih zagotovil za stabilnost financiranja medijev:  

• odpravlja se zakonska naloga oziroma obveznost financiranja medijev – zdaj je finančna podpora le še možnost (iz javnih sredstev se »lahko« podpira programe medijev);
• odpravlja se minimalna višina sredstev, ki morajo biti zagotovljena za financiranje medijev (trenutno je to en odstotek zbranega prispevka za programe RTV za ustvarjanje programskih vsebin v javnem interesu in tri odstotke za dejavnost programov posebnega pomena);
• odpravlja se obveznost večletnega financiranja, ki je veljala za vse vrste finančnih podpor medijev.  

Odprava varovalk v zvezi z objavami vplivnežev 

Predlog ministrstva predlaga tudi odpravo vseh obveznosti za vplivneže, ki so po sedanjem zakonu »ustvarjalci spletnih vsebin, ki objavljajo na spletnih platformah… in katerih namen je z objavami vplivati na družbo, javno mnenje ali osebno mnenje posameznikov in javnosti ter katerih objave imajo lahko tudi ekonomski interes z namenom monetiziranja vsebine (zbiranja sledilcev z namenom prodaje ali trženja izdelkov in storitev, trženja oglasov in podobno).« Za vplivneže po sedanjem zakonu štejejo posamezniki, ki periodično objavljajo vsebine in imajo minimalno 10.000 uporabnikov (naročnikov, sledilcev in podobno). 

Glavne obveznosti, ki po Zakonu o medijih veljajo tudi za vplivneže, so: 

• razkritje nasprotja interesov  
• prepoved spodbujanje nasilja ali sovraštva do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali državljanstva; 
• prepoved ščuvanje k storitvi kaznivih dejanj terorizma, potovanjem v tujino z namenom terorizma, financiranja terorizma, ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj, novačenja in usposabljanja za terorizem in tihotapstva, ki podpirajo teroristično dejavnost. 
• zaščita otrok (npr. pred programskimi vsebinami, ki bi lahko resno škodovale njihovemu telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju) 
• zaščite glede oglaševanja (prepoved zavajajočega oglaševanja, prikritega oglaševanja, oglaševanja otrokom itd.) 

Po sedanjem Zakonu so ta dejanja hujši prekršek, za katerega lahko odgovarja tudi vplivnež, in za katerega je predpisana globa globo od 2.000 do 20.000 eurov, od 250 do 1.000 eurov za odgovorno osebo pravne osebe. 

Odpravo obveznosti za vplivneže predlog upravičuje s tem, da področje sistemsko ne sodi v Zakon o medijih, da so določbe premalo določne. Pri tem pa drugega predpisa, ki bi zagotavljal enako zaščito v zvezi z ravnanji vplivnežev, ni.  

Odprava vseh prepovedi in posledic spodbujanja nasilja in sovraštva  

Zakon na več mestih odpravlja prepovedi in posledice spodbujanja nasilja ali sovraštva, ne le za vplivneže, ampak za vse medije. Spodbujanje nasilja ali sovraštva do posameznikov ali skupin na podlagi spola, rase, barve kože, starosti, spolne usmerjenosti ali drugih osebnih okoliščin se z novelo črta kot prekršek po Zakonu o medijih. 

V skladu z določbami novele po novem tudi obsodba za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti iz 297. člena Kazenskega zakonika več ni ovira za pridobivanje javnih sredstev niti za sodelovanje v strokovni komisiji, ki izbira projekte na javnih razpisih.   

Izdajatelj medija, ki je bil v zadnjih dveh letih pred razpisom obsojen za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, trenutno ne more kandidirati za javna sredstva na področju medijev. Ravno tako posameznik, ki je bil obsojen za to kaznivo dejanje, trenutno ne more biti član strokovne komisije. Novela te omejitve v celoti odpravlja.   

Upoštevanje prepovedi spodbujanja nasilja in sovraštva se odpravlja tudi kot možno prednostno merilo pri izboru projektov oziroma medijev, ki se financirajo iz javnih sredstev.  

Ministrstvo za kulturo sprejema komentarje do 9. 9. 2026.