Zbranih že 30.000 podpisov za referendum proti politični policiji

Zakaj je podpis pomemben?
Novela ukinja nadzor ustavnega sodišča nad parlamentarnimi preiskovalnimi komisijami. To pomeni, da bi lahko politiki brez sodne odredbe pridobivali podatke o bančnih računih, telefonskih stikih in zasebnih sporočilih (SMS, e-pošta) katerega koli državljana ali organizacije, ti pa se ne bi mogli nikamor pritožiti, tudi če bi šlo za očitne politične zlorabe. Tarča preiskav in ustrahovanja lahko postane vsakdo – od novinarjev in sindikalistov do članov civilnih iniciativ, nevladnikov, podjetnikov ...

Izjave podpore javnih osebnosti in politikov:

Spomenka Hribar, filozofinja in sociologinja, pobudnica pobude za referendum proti politični policiji: »Za raziskovanje kriminala in sankcioniranje storilcev imamo državne institucije, ki naj jih Janševa vlada okrepi, če je treba, nato pa naj jim da mir in jih pusti delati. Vsako vzporedno ustanavljanje raziskovalnih ali represivnih organov bi bilo politikantsko početje za obvladovanje in ustrahovanje državljanov kot pogoj za izvajanje avtoritarne ali celo totalitarne oblasti. Janševe ali kogar koli drugega.«

Pavel Gantar, drugopodpisnik pobude za referendum proti politični policiji: »Dovolj bo, da se zamerite enemu od poslancev ali eni od poslank, pa bo lahko ta, meni nič, tebi nič, s pomočjo kolegov in kolegic proti vam organiziral parlamentarno preiskavo. Nič vam ne bo pomagalo, razkriti boste morali vse, kar bodo zahtevali, tudi stvari, ki zadevajo vaše finance, osebna in celo intimna razmerja, čeprav nimajo nobene zveze z javnimi zadevami.«

Tina Vrbnjak, igralka: »Svoj podpis sem oddala zato, ker si želim, da novinarji in uredniki delujejo, poročajo in kreirajo našo realnost brez pritiskov politike in ker si želim živeti v demokratični državi.«

Jurij Zrnec, igralec: »Naprošam vse, ki imate srce in glavo na pravem mestu, da se mi pridružite pri podpisu in naredite nekaj lepega zase, za svojo družino in za svoje znance, ker je to še edina moč, ki jo očitno imamo, da se nas sliši.«

Milan Brglez, nekdanji predsednik državnega zbora: »Ohranitev ureditve iz leta 2024 je ključna, da se parlamentarnih preiskav ne zlorabi še bolj. Ko ni varovalk, je to najbolj nevarno v obdobju, ko politika ne zna sama sebe omejiti.«

Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela: »Parlament ne more običajnega državljana ali običajne državljanke zasliševati, preiskovati in vrtati po njegovih političnih stališčih in domnevnih javnih odgovornostih.«

Aleksandra Ilijevski, pevka: »Oddala sem ga zato, ker se mi zdi oziramo sem prepričana, da ne glede na vladajočo garnituro, je pomembno, da obstajajo neke varovalke.«

Urška Klakočar Zupančič, nekdanja predsednica državenga zbora: »Največji problem novele zakona o parlamentarni preiskavi je, da daje politiki široka pooblastila, da vohlja po naših življenjih, zbira podatke, krši naše pravice, pri čemer nimamo prav nobene možnosti, da bi naše pravice zaščitili.«

Klemen Janežič, igralec: »Zakaj sem oddal svoj glas proti politični policiji? Zelo preprosto: ker nihče v tej državi, še najmanj poslanke in poslanci, ne bi smel imeti pravice sprejeti zakona, ki omogoča pregledovanje in nadlegovanje popolnoma nedolžnih ljudi. Prav to pa je cilj tega zakona.«

Dr. Špelca Mežnar, nekdanja ustavna sodnica: »Kar je zagotovo slabo in verjetno tudi ustavno sporno, je to, da morebitni posamezniki oziroma zasebniki dejansko ostajajo brez pravnega varstva. Problematično je, da zakon članom preiskovalne komisije omogoča pridobivanje zelo zaupnih podatkov, zlasti bančnih, pri čemer posameznik zoper tak ukrep nima sodnega varstva. Nima ne predhodnega varstva ne možnosti presoje med samim postopkom. Če se lahko pritoži šele zoper končno poročilo, če ga sploh izdajo, to ni učinkovito pravno varstvo.«