S 7. junijem je potekel rok za implementacijo Direktive (EU) 2023/970, ki uvaja nove obveznosti za delodajalce glede transparentnosti in enakosti plač. Čeprav direktive Slovenija še ni prenesla, se je z njeno vsebino koristno čim prej seznaniti. 

Splošno o direktivi

Direktiva določa nove ukrepe za povečano preglednost oz. transparentnost plačil in prinaša spremembe za vse delodajalce. Nekatere obveznosti veljajo za vse delodajalce, nekatere so predvidene le za večje (z več kot 50 ali 100 zaposlenih). Čeprav direktiva še ne velja, se lahko uporablja pri tolmačenju veljavnih predpisov glede zagotavljanja enakosti plačil, zato se je smiselno z njo seznaniti že zdaj, in počasi prilagoditi prakse.

 Direktiva ureja:

  • preglednost plač oziroma plačilne strukture, ki temeljijo na objektivnih kriterijih,
  • preglednost plačil pred zaposlitvijo in ravnanje delodajalca pri zaposlovanju novih delavcev,
  • dostopnost delavcev do meril za določanje plač in plačno napredovanje,
  • pravico delavcev do obveščenosti o svoji ravni plačila in podatkih o povprečni plači po spolu za kategorije delavcev, ki opravljajo delo enake vrednosti,
  • obveznosti poročanja državi o plačni vrzeli med ženskami in moškimi,
  • ukrepe v primeru zaznane plačne vrzeli,
  • pravico delavca do odškodnine v primeru kršitev v zvezi z enakim plačilom,
  • obrnjeno dokazno breme (delodajalca).

Enako delo in delo enake vrednosti

Cilj direktive je, da  so plačila enaka za enakovredno delo in da temeljijo na transparentnih in objektivnih kriterijih. Delodajalci naj bi sprejeli plačilne strukture, s katerimi zagotavljajo enako plačilo za enako delo oziroma ki omogočajo oceno, kateri delavci so v primerljivem položaju. Merila morajo biti spolno nevtralna ter brez kakršne koli neposredne ali posredne diskriminacije.

Posredna diskriminacija pomeni položaj, v katerem bi bile zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse osebe enega spola v posebej neugodnem položaju v primerjavi z osebami drugega spola.

Obveznosti pred oziroma ob zaposlitvi

Delodajalci morajo kandidatom razkriti plačo za delovno mesto oziroma plačni razpon, ki temelji na objektivnih, spolno nevtralnih merilih.  To se lahko uredi v oglasu za delo, na razgovoru ali na drug primeren način.

Prepovedano je spraševanje kandidata o njegovi plači pri prejšnjih delodajalcih.

Oglasi in nazivi delovnih mest morajo biti spolno nevtralni, postopki pa se morajo voditi nediskriminatorno oziroma tako, da se ne posega v pravico do enakega plačila.

Plačno napredovanje

Delavci imajo preprost dostop do meril za določanje plačil in plačno napredovanje. Merila morajo biti objektivna in spolno nevtralna. Glede določenih obveznosti lahko država ob implementaciji direktive izvzame delodajalce z manj kot 50 delavci (še ni jasno, ali jih bo).

Pravica do obveščenosti

Zaposleni lahko pisno zahtevajo podatke o svoji plači in o povprečnih plačah po spolu v njegovi kategoriji delovnih mest. Delodajalec mora odgovoriti v razumnem roku, najpozneje pa v dveh mesecih.

Delodajalci morajo delavce letno obvestiti o pravici do pridobitve teh podatkov in navodilih za uveljavljanje te pravice. Pri tem lahko delodajalci zahtevajo, da delavci teh podatkov ne uporabijo za noben drug namen kot zagotavljanje pravice do enakega plačila.

Informacije morajo biti dostopne invalidnim ob upoštevanju njihovih posebnih potreb.

Poročanje o plačilni vrzeli med moškimi in ženskami

Ta obveznost se uvaja za večje delodajalce, ki zaposlujejo vsaj 100 zaposlenih, lahko pa država pri prenosu direktive tudi od manjših delodajalcev zahtevajo zagotavljanje določenih informacij o plačilih.

Obveznost poročanja direktiva ureja precej podrobno, dodatno pa jo bo uredila nacionalna zakonodaja.

Ukrepi v primeru zaznane plačilne vrzeli med moškimi in ženskami

V primeru zaznane nepojasnjene plačilne vrzeli več kot 5-odstokov mora delodajalec skupaj s predstavniki delavcev opraviti dodatne analize (skupno oceno plačil in analizo vzrokov za razlike), določiti ukrepe za odpravo vrzeli in jih tudi izvesti v razumnem roku. 

Pravica do odškodnine

Direktiva določa tudi, da imajo delavci, ki utrpijo škodo zaradi kršitve katere koli pravice, povezane z načelom enakega plačila, pravico do odškodnine oziroma povračila, ki je zakon ne sme omejiti z vnaprej določeno zgornjo mejo. Odškodnina vključuje izgubljeni dohodek, zamudne obresti in morebitno nepremoženjsko škodo.

Obrnjeno dokazno breme

Pomembna določba direktive prenaša dokazno breme v zvezi z diskriminacijo na delodajalca. V primeru, da delavec predloži dejstva, na podlagi katerih se lahko domneva, da je prišlo do neposredne ali posredne diskriminacije, mora delodajalec dokazati, da do diskriminacije ni prišlo.

 

Direktiva ureja povečano preglednost plač ter zagotavljanje enakosti plač za delo enake vrednosti. Nekatere obveznosti veljajo za vse delodajalce, nekatere pa so predvidene le za večje (z več kot 50 ali 100 zaposlenih). Čeprav direktiva še ne velja, se lahko uporablja pri tolmačenju veljavnih predpisov glede zagotavljanja enakosti plačil, zato se je smiselno z njo seznaniti že zdaj in počasi prilagoditi prakse.