Pri tem gre za uporabo pravnih, političnih in finančnih mehanizmov za zastraševanje in omejevanje legitimne kritike oblasti, opozarjajo predstavniki nevladnih organizacij. 

Ljubljana, 19. maj 2026 - Predstavniki nevladnih organizacij in civilnodružbenih pobud so danes na novinarski konferenci pred državnim zborom opozorili na stopnjevanje političnih pritiskov na kritične glasove. Povod zanjo sta bila kazenska ovadba zoper družbenega aktivista Filipa Dobranića iz inštituta Danes je nov dan zaradi njegovega poziva k politični odgovornosti poslancev ter predlog novele zakona o delovnih razmerjih, ki predstavlja neposreden poskus finančnega podrejanja sindikatov.

Organizacije pojasnjujejo, da ne gre za osamljena primera, temveč za širši vzorec pritiskov na civilno družbo, sindikate in druge neodvisne družbene akterje. Pri tem gre za uporabo pravnih, političnih in finančnih mehanizmov za zastraševanje in omejevanje legitimne kritike oblasti.

Varuh človekovih pravic ob tem opozarja, da je svoboda izražanja ena temeljnih človekovih pravic, varovana z Ustavo Republike Slovenije in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Varuh človekovih pravic. Hkrati dodaja, da kazenski pregon ne sme postati orodje za omejevanje politične kritike ter poudarja, da morajo politiki zaradi svoje vloge sprejeti višjo stopnjo javnega nadzora in kritik. Poudarja še, da je odprta, tudi ostra javna razprava temelj demokratične družbe, zato je treba vsak poseg vanjo presojati posebej skrbno in z vidika varstva temeljnih pravic.

Medtem v Pravni mreži za varstvo demokracije ocenjujejo, da ima kazenska ovadba zoper Dobranića vse znake krive ovadbe. Prepričani so, da poslanka zelo dobro ve, da kritika oblasti ter pozivi ljudem, da od političnih predstavnikov zahtevajo spoštovanje svojih obljub in odgovorno delovanje, v demokratični družbi ni in ne more biti kazniva. Poslanka to ve, saj je bila do trenutka, ko je bila izvoljena, tudi sama zelo kritična do oblasti, a zaradi tega po njihovem vedenju ni bila deležna kazenskih ovadb, so zapisali.

Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), je opozoril, da Janša 4.0 pomeni teror nad vsemi družbenimi podsistemi. »Upam, da je vsaj tokrat vsem jasno, da se ne bodo ustavili. Kolegom nevladnikom – da ne bodo prišli samo po tistih 20 najbolj kritičnih. Sindikatom, univerzitetnikom, direktorjem javnih zavodov in javnim uslužbencem pa – da ne bodo prišli samo po nevladnike in sindikate, ampak postopoma po vse in po vsakogar,« je napovedal. Ker se množični zlorabi oblasti individualno ni mogoče uspešno upreti, zato je pozval, da to storijo kolektivno, kot skupnost.

Meliha Tuhčić iz Amnesty International Slovenije je poudarila, da je Dobranić zagovornik človekovih pravic, ki je na miren in legitimen način izražal politično kritiko. Deklaracija ZN o zagovornikih človekovih pravic državam nalaga dolžnost zaščititi posameznike in organizacije, ki delujejo v javnem interesu in opozarjajo na kršitve človekovih pravic, je dodala. Prav napadi, kot je napad nanj, so nam vsem opozorilo, da smo tudi ali prav mi, navadni državljani, tisti, na katerih demokracija živi, in jo moramo braniti – s kritično mislijo, z besedo, s protestom, na ulici, na spletu, s pravnimi sredstvi, je dodala.

Jaša Jenull iz Glasu ljudstva je ocenil, da se je virus obračunavanja z nasprotniki razširil tudi na nove stranke, ki so bile v državni zbor izvoljene prav zaradi kritike do takšnega ravnanja. Omenil je pričakovanja civilne družbe, da bodo vse javne institucije – tako kot je to storil varuh človekovih pravic – ukrepale, še preden se takšen način delovanja razmahne in normalizira. Hkrati pričakujejo, da bo tožilstvo zaradi krive ovadbe sprožilo postopke zoper poslanko Katjo Kokot. Če želimo živeti v demokraciji, potrebujemo vse javne institucije, da aktivno ščitijo naše pravice do izražanja, do združevanja in tudi do nasprotovanja vladi kakršna koli že bo, je sklenil.

Gaja Brecelj iz Umanotere je izpostavila, da se družbeni in okoljski aktivisti tudi pri nas vse pogosteje soočajo s sistemskim izčrpavanjem, političnimi pritiski in poskusi utišanja. Takšne ovadbe razumejo kot globoko nedemokratičen mehanizem ustrahovanja, ki nima nobene zveze s pravico, temveč gre za golo zlorabo moči za utišanje tistih, ki opozarjajo na potencialno škodljive politike. Za posameznike in organizacije takšne ovadbe pomenijo velikansko breme, namenjene pa so izključno temu, da jih izčrpajo in odvrnejo od kritičnega nadzora nad spornim delovanjem, je pojasnila.

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je položaj primerjal s položajem delavca, ki je nemočen napram delodajalcu in sistemu. Tako kot je ta nemočen proti delodajalcu, je tudi en sam aktivist nemočen proti oblasti. Zato potrebujemo močne sindikate in močno civilno družbo, saj se lahko samo skupaj uprejo zlorabam in dosežejo spremembe, je pozval.

Vid Bešter z Radia Študent je podprl tiste, ki so kritični do oblasti. Na kritični poziciji in na pravici vseh, da so kritični, namreč vztrajajo že veš čas delovanja radia.

Irena Šmit iz Ženskega lobija Slovenije je pojasnila, da je nastajajoča koalicija z obema zakonoma in omenjeno kazensko ovadbo izvedla direkten, izrecen in nesramen napad na demokracijo. Ker je Slovenija pravna in socialna država in ker ima civilna družba izjemno pomembno vlogo v demokraciji, je sporočila, da se ne bodo pustili ustrahovati.

Ob tem želimo opozoriti, še na:

Kako boste zagotovili, da bodo glasovi vaših volivcev slišani v parlamentu?

Tako, da ne bomo tiho, da se ne bomo uklanjali pritiskom, ter da bomo sprotno obveščali javnost o naših dejavnostih preko medijev in družbenih omrežij. Velikokrat se ravno z javnim pritiskom in civilno družbo reši kaj, kar se drugače ne bi, če bi vsi ostali tiho.

Hvala Vam vsem, ki nam pomagate vršiti pritisk na vlado in poslance, glede PKP10. Zaenkrat vse miruje. Naj jih neprestano v podzavesti spremlja občutek, kaj bi nadaljnje aktivnosti glede sprejema povzročile. Tak pritisk moramo vzdrževati do volitev, po katerih bo predlog PKP10 končal v košu za smeti.