SDS je v sedmi protikoronski zakon podtaknila ukinitev Sklada za NVO. V preteklih mesecih je to poskušala že dvakrat, a brez uspeha. Tokrat ji je ukinitev uspelo izsiliti. Sklad za NVO je glavni vladni stranki trn v peti, ker je edini sistemski vir financiranja nevladnih organizacij, ki mu vlada samovoljno ne more odvzeti denarja, saj ga ščiti zakon o nevladnih organizacijah. Zato bi SDS zdaj spremenila zakon.
Z ukinitvijo se lahko poslovimo od uvajanja novih socialnih storitev v zapostavljenih regijah, npr. da imajo tudi v Beli krajini ali v Posavju žrtve nasilja ali invalidi dostop do enakih storitev kot tisti v središču države. Lahko se poslovimo od neodvisnega dela na področju človekovih pravic, transparentnosti, boja proti korupciji, lažnim novicam, sovražnemu govoru. Sklad za NVO poleg tega pomaga financirati evropske projekte. Nevladne organizacije z izgubo tega vira financiranja tako v Slovenijo ne bodo mogle pripeljati evropskega denarja. Nič od tega nikoli niso niti ne morejo financirati posamezna ministrstva.
Da bi prikrili tako očiten napad na nevladne organizacije, skušajo pozornost preusmeriti s prozornim polodstotnim dvigom dohodninskih donacij. Nevladni sektor dvig že ves čas zagovarja, a ta ne more nadomestiti proračunskega sklada. In to ne samo zato, ker v absolutnih številkah pomeni pol milijona evrov manj za nevladni sektor (zvišanje dohodninskih donacij je težko 4,7 milijona evrov, ukinitev sklada pa 5,2 milijona evrov), temveč predvsem ker gre za dva popolnoma različna podporna ukrepa, čeravno z istim finančnim virom. Sredstva iz namenitve dohodnine se razumljivo zelo razpršijo, saj gre v prvi vrsti za instrument podpore lokalnim nevladnim organizacijam. Lani jih je recimo prejelo 5394 organizacij. Posamezniki z njim podpirajo svoja lokalna gasilska, športna, kulturna društva. Zato je povprečni znesek, ki ga nevladne organizacije prejmejo, nizek. Znaša 913 evrov na organizacijo, pri čemer skoraj 800 organizacij dobi manj kot 5 evrov.
Proračunski sklad za NVO ima popolnoma drug namen. Gre za edina sistemska državna sredstva, posvečena razvoju in inovacijam v nevladnem sektorju. Tudi zneski financiranj iz sklada so zato v povprečju bistveno večji kot pri namenitvah dohodnine.
Z nekaj primeri.
- Območno združenje Rdečega križa Ljubljana je za 2020–2022 skupaj še z nekaj območnimi združenji prejelo 300.000 evrov za večjo pokritost terena s prostovoljci Rdečega križa in za njihovo dodatno usposabljanje. Pozitivne učinke tega projekta lahko v živo spremljamo v teh kritičnih epidemioloških razmerah. Iz dohodninskih donacij so lani medtem prejeli 7 tisoč evrov. S povišanjem odstotka dohodnine bi torej prejeli okrog 14 tisoč evrov, kar je seveda neprimerljivo s 150.000 evri letno iz sklada.
- Zavod Karitas Samarijan je lani za obdobje treh let iz sklada prejel 200.000 evrov za razvoj nove storitve posebnih stanovanjskih skupnosti za zdravljene alkoholike. Gre za mednarodno preizkušeno in izredno učinkovito rešitev pri spopadanju z odvisnostjo. Taisti zavod lani z donacijami dohodnine ni prejel ničesar, zato tudi po dvakratnem zvišanju ne bo prejel ničesar.
- Konzorcij koroških športnih društev (nogometna kluba Fužinar in Peca Črna na Koroškem, Rokometni klub Slovenj Gradec, Košarkarski klub Dravograd) je iz Sklada za NVO prejel 300.000 evrov za krepitev vključevanja mladih v športne aktivnosti in krepitev integracije mladih priseljencev v družbo prek športa. Nemogoče je, da bi takšen znesek lahko prejeli iz donacij dohodnine – že zaradi razpršitve dohodninskih sredstev in nenazadnje tudi zaradi maloštevilnega prebivalstva koroške regije.
Z ukinitvijo sklada se jemlje denar mrežam prostovoljcev, Karitasu, športnim organizacijam. Blokira se razvoj nevladnega sektorja. In zaustavlja pritok evropskega denarja. Na kakšen način naj bi to pripomoglo k blaženju posledic epidemije?
Prejšnji teden so se ob neugodnih poročilih mednarodnih inštitucij v glavni vladni stranki na vse načine trudili mednarodno in domačo javnost prepričati, da se v Sloveniji ne oži prostor demokracije in državljanskih svoboščin in da ne prihaja do sistematičnega napada na nevladni sektor. Teden zatem so potrdili zakon, ki naj bi pomagal vsem – razen nevladnim organizacijam, ki se jim celo jemlje. Kaj pa je to drugega kot napad?
Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas:
Vsaka javna sredstva so pomembna za humanitarno pomoč. Sploh v času epidemije in v letih, ki ji bodo sledila. Sredstva iz Sklada za NVO nam pomagajo financirati delo zaposlenih na splošno-dobrodelnem področju. Konkretno gre za delo ljudi, ki podpirajo in povezujejo delo naših 11.500 prostovoljcev v župnijskih Karitas. Gre za reševanje tistih stisk, ki niso dovolj »zanimive«, da bi zanje prejeli množične donacije, kot npr. preprečevanje brezdomstva, odvisnosti, psihosocialnih stisk itn. Zavedati se moramo namreč, da je epidemija prinesla nova bremena za najrevnejša gospodinjstva, in da posledice niso le materialne.
Razpisi Ministrstva za javno upravo, ki se financirajo iz Sklada za NVO, so se na humanitarnem področju izkazali kot dobra dodatna podpora. Sklad je Karitasu in v številnim drugim humanitarnim organizacijam pomagal pri razvoju programov pomoči za najbolj ranljive. Sklad pospešuje tudi razvoj organizacij na regijskem nivoju in s tem skrbi tudi za tiste, ki ne živijo v največjih mestih.
Upamo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Da bo Sklad za NVO še naprej omogočal razvijanje novih programov in pristopov, s katerimi bomo lahko učinkovito reševali težave in izzive, ki so pred nami.
Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenska filantropije:
Sklad za NVO je zelo dragocen vir, saj so ob vzpostavitvi tega sklada prvič razpisali tudi posebna sistemska sredstva za mentorstvo prostovoljcem. To je zelo pomembno za organizacije, ki vključujejo prostovoljce. Samo z dobrim mentorstvom prostovoljcem so lahko prostovoljske organizacije stabilen vir pomoči ljudem v stiski in v pomoč skupnosti. S Skladom za NVO zelo korektno upravlja Ministrstvo za javno upravo.
Sklad omogoča tudi kandidiranje prostovoljskih in drugih nevladnih organizacij za nepovratna sredstva neposredno pri Evropski komisiji. Z možnostjo pridobitve potrebnega sofinanciranja, ki ga sklad omogoča, lahko ob dobrih projektih pridobimo dodaten vir, s katerimi lajšamo stiske in bogatimo življenje v Sloveniji.
Cvetka Tomin, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije:
V Rdečem križu Slovenije smo zaskrbljeni zaradi ukinitve proračunskega Sklada za NVO. Podpiramo dvig odstotka dohodnine, ki ga lahko namenimo v dobre namene, vendar gre pri skladu za popolnoma drugačen podporni mehanizem za slovenski nevladni sektor.
Sklad med drugim financira profesionalizacijo in s tem krepitev kvalitete nevladniških storitev ter razvoj novih, ki jih ljudje potrebujejo. Na področju socialnega varstva, zdravstvene preventive, mladinskega dela, kulture. Nevladnim organizacijam pomaga pridobivati tudi evropska sredstva, saj jim krije delež, ki ga morajo pri evropskih projektih zagotavljati iz domačih virov. Preden smo imeli Sklad za NVO, je bil to za mnoge NVO velik problem, zato se je z uvedbo sklada povečalo tudi kandidiranje za sredstva Evropske komisije in tudi količina sredstev, ki jih iz tega evropskega vira v Slovenijo dobimo. Zvišanje odstotka namenitve dohodnine zato ukrepov in finančne podpore iz proračunskega sklada iz sklada nikakor ne more nadomestiti.
Poglejmo še, kaj bi ukinitev sklada pomenila za RKS. Več območnih združenj Rdečega Križa je za obdobje 2020–2021 skupaj prejelo 300.000 evrov za usposabljanja in večjo pokritost terena s prostovoljci. Prav temi prostovoljci, ki na terenu pomagajo ljudem v stiski, pomagajo v zdravstvenih zavodih, in državi torej pomagajo blažiti posledice epidemije. Prispevek iz sklada predstavlja več kot štirikrat več od vsote, ki jo je Rdeči križ prejel z namenjenimi dohodninami. Posledice ukinitve sklada bodo konkretne – in utrpele jih bodo najranljivejše skupine.
Maja Hostnik, direktorice mreže mladinskih centrov MaMa:
Tudi v neformalnem mladinskem sektorju in s tem v Mreži MaMa kot nacionalni, krovni organizaciji mladinskih centrov, podpiramo, da se pol odstotka dohodnine, ki ga vsi dohodninski zavezanci in zavezanke lahko namenimo v dobre namene, nevladnim organizacijam, sindikatom in drugim upravičencem, ki skrbijo za dobrobit družbe, dvigne na 1 odstotek. Skrbi pa nas predlog, da bi se zaradi tega dviga ukinil proračunski sklad za NVO.
Dejstvo je, da naš sektor ne dobiva veliko sredstev iz naslova namenitve dohodnine, tudi zato, ker so naša ciljna skupina mladi, ki nimajo dohodka ali pa ne zaslužijo dovolj, da bi presegli znesek posebne olajšave za študente. Svojega deleža dohodnine tako ne morejo nameniti nikomur.
Proračunski Sklad za NVO je ključen za razvoj in mestoma obstoj nevladnega mladinskega sektorja. Sofinanciranje projektov iz tega sklada omogoča profesionalizacijo sektorja, razvoj novih, inovativnih storitev, podpira rešitve mladih za reševanje aktualnih družbenih fenomenov, večkrat omogoča prvo zaposlitev mladih in s tem pridobivanje dragocenih izkušenj in kompetenc, ki so zelo pomembne za fleksibilnost in konkurenčnost mladih na trgu dela.
Sklad pomaga našemu sektorju tudi pri zagotavljanju deleža, ki ga moramo zagotoviti pri projektih, ki so sofinancirani iz evropskih sredstev.
Iz vseh opisanih razlogov žal zvišanje odstotka namenitve dohodnine ukrepov in finančne podpore iz proračunskega Sklada za NVO nikakor ne more nadomestiti.
Damijan Ganc, direktor Družinskega inštituta Zaupanje:
Brez podpore Sklada za NVO konzorcij petih posavskih nevladnih organizacij (Družinski inštitut Zaupanje, LIJAmedia – zavod za medijsko produkcijo in izobraževanje, Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli, Društvo gluhih in naglušnih Posavja in Zavod EMMA – center za pomoč žrtvam nasilja OE Krško) v naši regiji ne bi mogli pomagati ranljivim skupinam v takšnem obsegu kot zdaj.
Sklad NVO je Družinskem inštitutu Zaupanje iz Sevnice npr. omogočil dve zaposlitvi delavcev, ki se lahko posvetita izključno razširitvi in razvoju novih storitev za mlade iz socialno šibkih okolij, priseljence in ljudi s težavami z duševnim zdravjem. V času epidemije prebivalcem Posavja med drugim nudimo brezplačno strokovno psihosocialno pomoč na daljavo, učno pomoč za mlade prek video klica in brezplačno nastanitev v mladinskem hotelu za zdravstvene delavce.
Na Zavodu Emma, kjer pomagajo žrtvam nasilja, v enoti v Krškem, ki pokriva celotno Posavje, beležijo povečano število klicev. V Društvu gluhih in naglušnih Krško-Posavje so s sredstvi iz sklada zaposlili mlado gluho osebo, ki s svojim delom aktivno vpliva na razvoj storitev, optimalno prilagojenih gluhim osebam.
Brez Sklada za NVO bi imeli prebivalci posavske regije gotovo manj možnosti za dostojno življenje.
