SDS je v sedmi protikoronski zakon podtaknila ukinitev Sklada za NVO. V preteklih mesecih je to poskušala že dvakrat, a brez uspeha. Tokrat ji je ukinitev uspelo izsiliti. Sklad za NVO je glavni vladni stranki trn v peti, ker je edini sistemski vir financiranja nevladnih organizacij, ki mu vlada samovoljno ne more odvzeti denarja, saj ga ščiti zakon o nevladnih organizacijah. Zato bi SDS zdaj spremenila zakon.

Z ukinitvijo se lahko poslovimo od uvajanja novih socialnih storitev v zapostavljenih regijah, npr. da imajo tudi v Beli krajini ali v Posavju žrtve nasilja ali invalidi dostop do enakih storitev kot tisti v središču države. Lahko se poslovimo od neodvisnega dela na področju človekovih pravic, transparentnosti, boja proti korupciji, lažnim novicam, sovražnemu govoru. Sklad za NVO poleg tega pomaga financirati evropske projekte. Nevladne organizacije z izgubo tega vira financiranja tako v Slovenijo ne bodo mogle pripeljati evropskega denarja. Nič od tega nikoli niso niti ne morejo financirati posamezna ministrstva.

Da bi prikrili tako očiten napad na nevladne organizacije, skušajo pozornost preusmeriti s prozornim polodstotnim dvigom dohodninskih donacij. Nevladni sektor dvig že ves čas zagovarja, a ta ne more nadomestiti proračunskega sklada. In to ne samo zato, ker v absolutnih številkah pomeni pol milijona evrov manj za nevladni sektor (zvišanje dohodninskih donacij je težko 4,7 milijona evrov, ukinitev sklada pa 5,2 milijona evrov), temveč predvsem ker gre za dva popolnoma različna podporna ukrepa, čeravno z istim finančnim virom. Sredstva iz namenitve dohodnine se razumljivo zelo razpršijo, saj gre v prvi vrsti za instrument podpore lokalnim nevladnim organizacijam. Lani jih je recimo prejelo 5394 organizacij. Posamezniki z njim podpirajo svoja lokalna gasilska, športna, kulturna društva. Zato je povprečni znesek, ki ga nevladne  organizacije prejmejo, nizek. Znaša 913 evrov na organizacijo, pri čemer skoraj 800 organizacij dobi manj kot 5 evrov.

Proračunski sklad za NVO ima popolnoma drug namen. Gre za edina sistemska državna sredstva, posvečena razvoju in inovacijam v nevladnem sektorju. Tudi zneski financiranj iz sklada so zato v povprečju bistveno večji kot pri namenitvah dohodnine.

Z nekaj primeri.

  • Območno združenje Rdečega križa Ljubljana je za 2020–2022 skupaj še z nekaj območnimi združenji prejelo 300.000 evrov za večjo pokritost terena s prostovoljci Rdečega križa in za njihovo dodatno usposabljanje. Pozitivne učinke tega projekta lahko v živo spremljamo v teh kritičnih epidemioloških razmerah. Iz dohodninskih donacij so lani medtem prejeli 7 tisoč evrov. S povišanjem odstotka dohodnine bi torej prejeli okrog 14 tisoč evrov, kar je seveda neprimerljivo s 150.000 evri letno iz sklada.
  • Zavod Karitas Samarijan je lani za obdobje treh let iz sklada prejel 200.000 evrov za razvoj nove storitve posebnih stanovanjskih skupnosti za zdravljene alkoholike. Gre za mednarodno preizkušeno in izredno učinkovito rešitev pri spopadanju z odvisnostjo. Taisti zavod lani z donacijami dohodnine ni prejel ničesar, zato tudi po dvakratnem zvišanju ne bo prejel ničesar.
  • Konzorcij koroških športnih društev (nogometna kluba Fužinar in Peca Črna na Koroškem, Rokometni klub Slovenj Gradec, Košarkarski klub Dravograd) je iz Sklada za NVO prejel 300.000 evrov za krepitev vključevanja mladih v športne aktivnosti in krepitev integracije mladih priseljencev v družbo prek športa. Nemogoče je, da bi takšen znesek lahko prejeli iz donacij dohodnine – že zaradi razpršitve dohodninskih sredstev in nenazadnje tudi zaradi maloštevilnega prebivalstva koroške regije.

Z ukinitvijo sklada se jemlje denar mrežam prostovoljcev, Karitasu, športnim organizacijam. Blokira se razvoj nevladnega sektorja. In zaustavlja pritok evropskega denarja. Na kakšen način naj bi to pripomoglo k blaženju posledic epidemije?

Prejšnji teden so se ob neugodnih poročilih mednarodnih inštitucij v glavni vladni stranki na vse načine trudili mednarodno in domačo javnost prepričati, da se v Sloveniji ne oži prostor demokracije in državljanskih svoboščin in da ne prihaja do sistematičnega napada na nevladni sektor. Teden zatem so potrdili zakon, ki naj bi pomagal vsem – razen nevladnim organizacijam, ki se jim celo jemlje. Kaj pa je to drugega kot napad?