Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

• Delavcem začasno ne morete zagotavljati dela zaradi posledic epidemije.
• Nevladna organizacije je bila registrirana najpozneje na dan 31. december 2020.
• Po vaši oceni bodo vaši prihodki v letu 2021 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019 oziroma 2020. Če niste poslovali v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, ste do ukrepa upravičene tudi tiste NVO, ki se vam bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali njenih posledic znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021. Če pogoji glede upada prihodkov ob predložitvi letnih poročil za leto 2021 ne bodo doseženi, boste morali vrniti prejeta sredstva.
• Imate izpolnjene obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih pobira FURS.
• Imate na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti do FURS .
• Imate na dan vložitve vloge predložene vse obračune davkov in obveznih prispevkov za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let (na FURS oddane vse REK-1 obrazce) in boste to potrdili na posebni izjavi, ki jo boste oddali ob vlogi.
• Nad NVO ni uveden postopek stečaja ali se ne nahaja v likvidacijskem postopku.

Pogoj upada prihodkov ne velja za NVO, ki imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah. 

Če bo vlogo vložila NVO, ki je bila registrirana po 31. decembru 2020, bo Zavod RS za zaposlovanje vlogo s sklepom zavrgel. Zoper sklep ni možna pritožba.

Pomembno! Za upad prihodkov se bo primerjalo prihodke v letu 2021 s prihodki v letu 2019, kot s prihodki v letu 2020. Tako pogoj upada prihodkov za več kot 20 % ne bo izpolnjen le v primeru, če vaši prihodki v letu 2021 ne bodo upadli v zahtevani višini v nobenem od primerjanih let. Tako bo na primer pogoj upada izpolnjen tudi v primeru, da bodo vaši prihodki v letu 2021 upadli za več kot 20% v primerjavi z letom 2019, v primerjavi z letom 2020 pa ne.

• Pripravite pisno odredbo, s katero delavcu odredite začasno čakanje na delo doma. Odredbo naj sprejme oseba, ki je pooblaščena za sklepanje pogodb o zaposlitvi. Vzorec takšne odredbe za vašo NVO si lahko izdelate v aplikaciji e-pravnik.
• Navedite poslovni razlog, zaradi katerega ste delavca napotili na začasno čakanje na delo. Razlog mora biti obrazložen.
• Določite čas začasnega čakanja na delo. Tako lahko določite na primer napotitev za obdobje od 12. 4. 2021 do 31. 5. 2021 oziroma do poziva nazaj na delo.
• Določite možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo. Določite, da mora biti delavec na začasnem čakanju na delo dosegljiv. Lahko določite, da je dosegljiv na določeno telefonsko številko, elektronski naslov ipd.
• Določite višino nadomestila plače. Delavcu pripada nadomestilo plače v višini 80 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal oziroma ne sme biti nižja od višine minimalne plače (1.024,24 EUR).

Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa, določite osnovo za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo tako, da upoštevate plačo ali osnovo za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

Delavcem, katerim začasno ne morete zagotavljati dela, pripada določena višina nadomestila plače, kot je pojasnjena zgoraj. Nadomestilo plače delavcem na začasnem čakanju na delo doma pripada ne glede na to, ali ste za njih upravičeni do delnega povračila nadomestila plače.

V času začasnega čakanja na delo delavcu ne pripadajo povračila stroškov za prevoz in prehrano, saj niso nastali. V času čakanja na delo, lahko delavec koristi letni dopust. Za čas koriščenja letnega dopusta delavcu pripada nadomestilo plače, kot če bi delal delo s polnim delovnim časom.

Višina povračila nadomestila plače bo odvisna od vaše vloge oziroma izpolnjevanja določenih pogojev.

Pomembno! NVO, ki ste delavce na začasno čakanje na delo napotile v obdobju od  16. do 31. januarja 2021 dalje, ste za to obdobje upravičeni le do povračila nadomestila plače v višini bruto I.

Za obdobje pred 1. 2. 2021 ni mogoče uveljavljati povračila izplačanega nadomestila plače v višini bruto II, ne glede na to ali je bilo opravljanje dejavnosti s predpisom onemogočeno oziroma prepovedano.

Povračilo nadomestila plače vam pripada za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost delavca, vključno s prazniki in drugimi z zakonom dela prostimi dnevi.

Upravičeni ste lahko do delnega ali celotnega povračila nadomestila plače

1. Splošno velja, da ste upravičeni do povračila nadomestila plače v višini 80 %, a največ do višine 1.821,24 EUR (višina povprečne mesečne plače v RS za mesec oktober 2020). Povračilo nadomestila zajema nadomestilo plače in prispevkov za vsa socialna zavarovanja (bruto 1). Tako boste morali 20 % nadomestila plače in socialnih prispevkov kriti sami.

2. Upravičeni ste lahko do povračila izplačanega nadomestila plače v višini celotnega  povračila izplačanega nadomestila plače s strani države V 100 % nadomestilo je vključeno nadomestilo plače in prispevkov za vsa socialna zavarovanja. To velja za tiste NVO, katerih skupni znesek dobljenih sredstev ne bo presegel 1.800.000 evrov (skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19). V ta znesek morate upoštevati tudi vse zneske, ki jih boste še prejeli. Pri tem je povrnitev 100% nadomestila plače omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji (1.821,44 EUR).

3. Če pa je NVO izvajanje pridobitne dejavnosti zaradi epidemije Covid-19 prepovedano s predpisi in ste v tem času delavce napotili zato na začasno čakanje na delo, ste za ta čas lahko upravičeni do povračila 80 % nadomestila plače (bruto II) iz točke 1 ali  100 % nadomestila plače (bruto II) iz točke 2.

Vlogi boste morali vlogi priložiti tudi posebno izjavo o izpolnjevanju pogojev glede prejetih sredstev državne pomoči.

Ali zaprošate za celotno povračilo nadomestila ali le za 80% povračila boste označili pri oddaji vloge pri Zavodu RS za zaposlovanje. Zahtevek bo omogočal uveljavljanje povračila v višini bruto II tudi le za del meseca ali le za del delavcev na začasnem čakanju na delo, če je bilo opravljanje dejavnosti onemogočeno le del meseca ali pa le delu delavcev.

Pomembno! Da vam je opravljanje dejavnosti onemogočeno, mora izhajati iz predpisa, na primer sprejetega odloka Vlade RS o ponujanju storitev neposredno potrošnikom, prepovedi zbiranja in podobno. Opravljanje dejavnosti je lahko onemogočeno le delno. Pogoj pa je, da mora biti delavec, ki je na začasnem čakanju, v okviru te onemogočene dejavnosti zaposlen.

V času upravičenosti do povračila nadomestil ste seveda dolžni delavcu na čakanju izplačevati nadomestila za čas čakanja, kot jih določa zakon (torej 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev, a ne manj kot je minimalna plača). Prav tako delavec ohrani vse pravice iz delovnega razmerja, razen tistih, ki jih pojasnjujemo v prispevku.

Nadalje v tem obdobju ne smete delavcem, ki niso na čakanju, odrejati nadur ali začasno prerazporediti delovnega časa, če se lahko delo opravi z delavci, ki so na začasnem čakanju na domu.

Če delavca, ki mu je bilo odrejeno čakanje, pozovete začasno nazaj na delo (za do sedem delovnih dni) morate o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje.

V času prejemanja nadomestila plače delavca ne smete začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, prav tako pa ne smete odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejeti pred 13. marcem 2020 in zanje niste uveljavljali povračila nadomestil plač po prejšnjih interventnih zakonih.

Po potrebi boste morali Zavodu RS za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti in tudi omogočiti pregled v svojih prostorih. V tem primeru morate omogočiti tudi vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi s prejetimi sredstvi in izpolnjevanjem svojih obveznosti.

Na zahtevo Zavoda RS za zaposlovanje morate posredovati tudi pisna dokazila in listine, iz katerih bo  razviden način uveljavljanja pravic po interventnem zakonu.

Prejeta sredstva boste morali v celoti vrniti, če ne boste izplačali nadomestila plače, če boste predložili lažno izjavo o plačilu zapadlih obveznosti ali da ste na dan vložitve vloge poravnali nadomestila plače, boste odredili nadurno delo ali začasno prerazporeditev delovnega časa, ne boste predhodno obvestili Zavoda RS za zaposlovanje o pozivu delavca nazaj na delo ali pa boste začeli postopek likvidacije organizacije.

V primeru, da boste predložili lažno izjavo o izpolnjevanju pogojev ali da ste zaposlenim na dan vložitve vloge poravnali nadomestila plače, boste lahko kaznovani tudi z globo.

V primeru, da ste oziroma prejemate povračilo nadomestila plače po ZDUOP in je od 1. februarja 2021 prišlo do izplačila poslovnih deležev oziroma do izplačila nagrad oziroma del plače za poslovno uspešnost poslovodstvu (za leto 2021), morate o tem obvestiti FURS in vrniti prejeta sredstva (skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi). Obvestilo morate podati v dveh mesecih po izplačilu.