V CNVOS ostro nasprotujemo širjenju lažnih informacij o delovanju Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC, ki ga je 7. septembra 2018 sprožila danes že nekdanja ministrica za notranje zadeve Vesna Györköš Žnidar.
Obsojamo preusmerjanje pozornosti od nadzora nad ravnanjem represivnih organov s poskusom diskreditacije dela nevladnih in humanitarnih organizacij. Obveščanje in pomoč prosilcem za azil ni nezakonito ravnanje. Še več, k pomoči nas zavezuje tako slovenska kot evropska zakonodaja. Takšna pomoč je torej ključna za delovanje demokratične države, v kateri je naloga civilne družbe tudi nadzor nad delovanjem državnih inštitucij in opozarjanje na nepravilnosti.
Skrajni čas je, da se začnemo pogovarjati o resničnem problemu, od katerega je želela ministrica v odhajanju preusmeriti pozornost, in sicer o skrb vzbujajočih ugotovitvah Varuha človekovih pravic Republike Slovenije in nevladnih organizacij. Že več kot teden dni se ukvarjamo z neutemeljenimi očitki o nezakonitem ravnanju nevladnic in nevladnikov, medtem pa nihče ne govori o očitkih policiji, da nezakonito vrača prebežnike na Hrvaško in s tem grobo zlorablja svoja pooblastila.
Krivic: Informiranje migrantov o njihovih pravicah je legitimno in ustrezno
Nezadovoljstvo nad poročanjem časnika Delo, ki je minuli četrtek objavilo zgodbo o domnevni nezakoniti pomoči beguncem in migrantom s strani PIC, je izrazil tudi bivši ustavni sodnik Matevž Krivic, ki pravi, da je informiranje migrantov o njihovih pravicah popolnoma legitimno in ustrezno.
»Napad je najboljša obramba in zame ni presenetljivo, da se je notranja ministrica poslužila takšne taktike. Namesto da bi javnosti pošteno pojasnili, kaj se je dogajalo, se je začelo obtoževati nevladne organizacije, da zlorabljajo sistem,« je dejal za Radio Študent.
Kogovšek Šalamon: policija skuša odvrniti pozornost od svojega lastnega problematičnega delovanja
Neža Kogovšek Šalamon, specialistka za azilno pravo, je v javnem pismu Delu pojasnila, da je pravica do pravne pomoči temeljno postopkovno jamstvo po Direktivi 2013/32/EZ o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite. »Po 8. členu te direktive so države članice EU dolžne informirati migrante o možnosti zaprositi za azil. To so dolžne storiti takrat, ko so ti ljudje pridržani na mejnih prehodih ali centrih za pridržanje in kadar je mogoče sklepati, da bodo podali prošnjo za azil. Prav tako so po drugem odstavku istega 8. člena direktive države dolžne zagotoviti organizacijam in osebam, ki izvajajo pravno svetovanje in zastopanje, učinkovit dostop do prosilcev na mejnih prehodih, vključno s tranzitnimi območji, na zunanjih mejah. Ker slovenske oblasti tega dostopa (do potencialnih prosilcev za azil na mejah) ne zagotavljajo, nevladne organizacije pravno pomoč nudijo, če in ko jih ljudje kontaktirajo, ko so že v Sloveniji,« je razložila.
Tudi Kogovšek Šalamon se sprašuje, zakaj bi policija civilno družbo obtožila nezakonitega delovanja, če je pravna podlaga vendar jasna. »Morda zato, ker so mediji in nevladne organizacije pred nekaj meseci razkrili nezakonito policijsko obravnavanje migrantov – policija jim je preprečevala dostop do azilnega postopka in jih množično in kolektivno vračala na Hrvaško. Očitke policije zoper nevladne organizacije je torej očitno treba razumeti predvsem kot napad na tistega, ki opozarja na nepravilnosti. Povedano drugače: nevladni sektor je razkril problem v policijskih postopkih, policija pa sedaj s kazanjem s prstom na nevladni sektor poskuša odvrniti pozornost od svojega lastnega problematičnega delovanja.«
