Pogosto se radikalne zgodovinske spremembe, o katerih se učimo v šoli (npr. holokavst), niso zgodile čez noč, temveč so bile rezultat dolgotrajnejših vzorcev dehumanizacije določene skupine ljudi s pomočjo propagande. Iz Socialne akademije obveščajo, da so takšne vzorce raziskovali v projektu Meeting Memories: Learning from the Past to Confront Dehumanization Today.
Projekt je želel evropske državljane spomniti na politiko razčlovečenja in iskanja grešnih kozlov v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja ter spodbuditi razmislek o podobnih vzorcih, ki se dogajajo danes. Njegove dejavnosti so bile priložnost za osveščanje javnosti, povečanje odpornosti in kritičnosti državljanov do avtoritarnosti in populizma ter zmanjšanje nagnjenosti k rasizmu in radikalizaciji. Znotraj projekta je bila pripravljena tudi publikacija, ki vsebuje primere dobrih praks vključevanja umetnosti v učenje iz zgodovine.
Ob zaključku projekta so pripravili dva dogodka, ki sta odpirala pomen dokumentiranja zgodovine in predstavila tveganja, ki se pojavijo pri tem. Na prvem dogodku so raziskovali ustno zgodovino, na drugem pa vlogo zgodovinske fotografije pri ohranjanju spominov. Vabljen_a k branju utrinkov z dogodkov, ki jih je zapisala Mateja Kužner Čelešnik, in k ogledu posnetka pogovora z Urško Strle!