ADRA Slovenija je ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga obeležujemo 12. avgusta, opozorila, da mladi niso le prihodnji nosilci družbenega razvoja, temveč že danes s svojim znanjem, idejami in delovanjem prispevajo k spremembam v svojih skupnostih.
Organizacija poudarja, da je treba mladim zagotoviti varen prostor, podporo ter dejanske možnosti za sodelovanje in soodločanje. Ob tem predstavlja tudi svoje aktivnosti, s katerimi mlade vključuje v izobraževanje, globalno učenje, prostovoljstvo in mednarodno razvojno sodelovanje.
Celotno sporočilo ADRA Slovenija objavljamo v nadaljevanju.
Mladi kot nosilci sprememb: ADRA Slovenija ob mednarodnem dnevu mladih
Ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga obeležujemo 12. avgusta, ADRA Slovenija poudarja, da mladi niso le prejemniki pomoči ali prihodnji nosilci družbenega razvoja, ampak že danes s svojimi idejami, znanjem in delovanjem spreminjajo svoje skupnosti. Letošnji dan poteka pod geslom »Different Contexts, Common Aspirations« oziroma »Različne okoliščine, skupne želje«, ki opozarja, da mladi živijo v zelo različnih razmerah, vendar si delijo željo po dostojnem življenju, kakovostnem izobraževanju, varnosti, zdravju in možnosti soodločanja.
»Mladi niso samo prihodnost, ampak pomemben del sedanjosti. V svoje skupnosti prinašajo znanje, ustvarjalnost, pogum in pripravljenost za delovanje. Zato ni dovolj, da jih poslušamo le ob posebnih priložnostih. Zagotoviti jim moramo varen prostor, podporo in resnične možnosti za sodelovanje ter soodločanje. Pri ADRA Slovenija želimo mlade spodbujati, da prepoznajo svojo moč in jo uporabijo za pomoč drugim ter ustvarjanje pravičnejše in bolj vključujoče družbe,« je ob mednarodnem dnevu mladih poudarila Katja Kotnik, predsednica Humanitarnega društva ADRA Slovenija.
Prostor za glas, znanje in delovanje mladih
Delo z otroki in mladimi predstavlja pomemben del programov ADRA Slovenija. Organizacija jih vključuje v aktivnosti na področjih izobraževanja, globalnega učenja, aktivnega državljanstva, prostovoljstva in mednarodnega razvojnega sodelovanja ter jih spodbuja k razumevanju sveta in aktivnemu delovanju v svojih skupnostih.
V okviru globalnega učenja ADRA Slovenija izvaja delavnice, na katerih mladi raziskujejo cilje trajnostnega razvoja, človekove pravice, solidarnost, enake možnosti in medsebojno odgovornost ter razmišljajo o tem, kako lahko tudi sami prispevajo k bolj pravični, vključujoči in trajnostni družbi. Namen teh aktivnosti ni zgolj posredovanje znanja, ampak krepitev sposobnosti mladih za odgovorno in dejavno sodelovanje v družbenem življenju.
Mladi niso le udeleženci, ampak soustvarjalci
ADRA Slovenija mlade vključuje tudi v ustvarjalne, prostovoljske in mednarodne aktivnosti. Mladi iz programa PUM-O Radovljica in Mladinskega dnevnega centra KamRa so denimo sodelovali pri poslikavi panjskih končnic, namenjenih ozaveščanju v okviru razvojnega projekta v Severni Makedoniji. S svojim ustvarjalnim delom so povezali lokalno sodelovanje, skrb za okolje in razumevanje mednarodnega razvojnega sodelovanja.
Tudi v projektu ADRA Slovenija v Zambiji so mladi vključeni v praktično izobraževanje s področja trajnostnega čebelarstva in razvoja možnosti za pridobivanje dohodka. Projekt krepi znanje, samostojnost in odpornost gospodinjstev, pri čemer posebno pozornost namenja vključevanju žensk in mladih.
Pomembna možnost za vključevanje mladih je tudi prostovoljstvo. Prostovoljci podpirajo humanitarne, socialne, izobraževalne in razvojne programe ADRA Slovenija, sodelujejo pri aktivnostih za otroke in družine ter se vključujejo v odzive ob naravnih nesrečah in drugih krizah. Ob tem ne pomagajo le drugim, ampak pridobivajo izkušnje, razvijajo občutek odgovornosti in gradijo povezanost s skupnostjo.
Različne okoliščine, skupne želje
Letošnje geslo mednarodnega dneva mladih izhaja iz spoznanja, da so življenjske razmere mladih po svetu zelo različne. Na njihove možnosti vplivajo kraj rojstva, socialni in ekonomski položaj, dostop do izobraževanja, podnebne spremembe, konflikti, revščina, zdravstvene razmere in dostop do digitalnih tehnologij.
Kljub razlikam si mladi po svetu želijo podobnih stvari: kakovostno izobraževanje, dostojno delo, dobro telesno in duševno zdravje, možnost sodelovanja pri odločitvah ter priložnost za ustvarjanje boljše prihodnosti. Za mlade v najmanj razvitih državah, celinskih državah brez dostopa do morja in majhnih otoških državah je uresničevanje teh želja pogosto še posebej zahtevno zaradi revščine, omejenega dostopa do virov in velike izpostavljenosti posledicam podnebnih sprememb.
Organizacija združenih narodov ob letošnjem dnevu izpostavlja tri medsebojno povezane poudarke: globalno solidarnost, skupne izzive in inovativnost mladih. Globalna solidarnost opozarja, da je ustvarjanje možnosti za mlade skupna odgovornost. Skupni izzivi povezujejo vprašanja izobraževanja, zaposlovanja, podnebnih sprememb, digitalne vključenosti in duševnega zdravja, inovativnost mladih pa se kaže v njihovem vodenju podnebnih pobud, ustanavljanju socialnih podjetij, razvoju digitalnih rešitev in krepitvi lokalnih skupnosti.
Več kot milijarda mladih, več kot milijarda potencialov
Na svetu danes živi približno 1,2 milijarde mladih med 15. in 24. letom, kar predstavlja okoli 16 odstotkov svetovnega prebivalstva. Do leta 2030 naj bi njihovo število naraslo za sedem odstotkov in se približalo 1,3 milijarde.
Podatki Statističnega urada Slovenije je na začetku letošnjega leta v Sloveniji živelo za 27,1 % manj mladih (15–29 let) kot ob osamosvojitvi. Stopnji delovne aktivnosti in brezposelnosti med njimi sta bili nižji od povprečja EU. Skoraj polovica prebivalcev, starih 20–24 let, je bila lani vključena v terciarno izobraževanje.
Med članicami EU so imeli lani največji delež mladega prebivalstva na Danskem (19,0 %), najmanjšega pa v Bolgariji (13,7 %). Slovenija je spadala med države z najmanjšimi deleži mladih; za njo sta se poleg Bolgarije uvrstili le še Litva (15,1 %) in Latvija (14,6 %). Povprečje EU je sicer znašalo 16,4 %.
Dan, namenjen položaju in glasu mladih
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je mednarodni dan mladih razglasila leta 1999, ko je podprla priporočilo Svetovne konference ministrov, pristojnih za mladino. Prvič so ga obeležili 12. avgusta 2000.
Namen mednarodnega dneva mladih je usmerjati pozornost mednarodne skupnosti k položaju, potrebam in izzivom mladih ter predstavljati njihove pobude in prispevke k razvoju družbe. Dan je povezan tudi s Svetovnim akcijskim programom za mlade, ki ga je Generalna skupščina OZN sprejela leta 1995 kot okvir za izboljševanje položaja mladih po svetu.