Vlada Roberta Goloba je sedma zaporedna, pri kateri CNVOS s štetjem kršitev Resolucije o normativni dejavnosti spremlja raven vključenosti državljanov v nastajanje predpisov, ki jim krojijo vsakdanje življenje.
Vlada Roberta Goloba je sedma zaporedna, pri kateri CNVOS s štetjem kršitev Resolucije o normativni dejavnosti spremlja raven vključenosti državljanov v nastajanje predpisov, ki jim krojijo vsakdanje življenje.
19. novembra 2009 je državni zbor sprejel Resolucijo o normativni dejavnosti, dokument, s katerim naj bi v Republiki Sloveniji končno uveljavili standarde kakovostne priprave zakonov in drugih predpisov in s tem zagotovili enega od temeljnih pogojev za uspešno delovanje pravne države. V uradnem listu je bila objavljena 24. 11. 2009.
Resolucija je rezultat vladnih analiz, ki so pokazale na precejšnjo šibkost dosedanje državne normativne dejavnosti. Vzroki za to naj bi se skrivali predvsem v časovnih pritiskih na pripravljalce predpisov, nespoštovanju predpisanih rokov in neustreznem sodelovanju državne uprave s strokovno, ciljno in splošno javnostjo.
Da bi se kvaliteta priprave predpisov izboljšala, je državni zbor v resoluciji določil tudi minimalne standarde posvetovanj z javnostjo, med drugim tudi minimalen čas trajanja posvetovanja od 30 do 60 dni.
CNVOS je že ob pripravi resolucije opozarjal, da lahko ta le pogojno predstavlja alternativo napovedanemu zakonu o participaciji javnosti, saj v primeru njenih kršitev ne predvideva niti sankcij za kršitelje niti pravnega varstva za državljane.
Da bi testirali učinkovitost resolucije in hkrati preverili lastne trditve o njeni nezadostnosti, je bil pripravljen števec, s katerim bomo merili, kako pogosto prihaja do kršitev njenih določil o posvetovanjih z javnostjo. Pri tem števec zajema vse predpise, za katere resolucija določa minimalen rok posvetovanja z javnostjo in vse druge akte, za katere takšno posvetovanje predvideva Poslovnik vlade, ki je določbe resolucije o sodelovanju javnosti tudi konkretiziral.
Na spletni strani števca so zbrani podatki o skupnem številu kršitev kot tudi razrez po posameznih ministrstvih z navedbo imen predpisov, pri katerih predpisani roki niso bili upoštevani, ter podatek, za kolikšna odstopanja gre. Posebej navajamo še predloge predpisov, pri katerih gre za kršitev v smislu, da rok za oddajo pripomb sploh ni bil določen oz. sploh ni šlo za povabilo k oddaji pripomb, temveč je bil predlog predpisa le objavljen na spletni strani posameznega ministrstva, in pa predloge predpisov, pri katerih do kršitve rokov ni prišlo.
Prav tako štejemo predloge predpisov, ki niso bili objavljeni na spletni strani pristojnega ministrstva, temveč na spletni strani Vlade RS pod naslovom “Gradiva v obravnavi”.
Števec kršitev je s podatki za tekoči teden osvežen ob ponedeljkih.