Ali sme država financirati nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s politiko?

Kako je torej s tem: sme ali ne sme? 

Predsedniki SDS, Demokratov in NSi Janez Janša, Anže Logar in Jernej Vrtovec so enoglasni: Nikakor. Javno financiranje zagovorniškega dela nevladnih organizacij ogroža demokracijo in bi ga bilo treba prepovedati. Nevladne organizacije, ki dobijo javni denar, se ne bi smele javno izpostavljati in politično udejstvovati ali komentirati političnih dogodkov v državi. V kolikor to naredijo, jim je treba javna sredstva odvzeti.

Kaj pa o tem menijo v liberalnem svetu in Evropski uniji?

Poiskali smo sveži stališči Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki združuje najnaprednejše liberalne ekonomije sveta, in Evropske komisije:

OECD

»Nevladne organizacije (NVO) prispevajo k demokracijam z zagovarjanjem potreb različnih skupin, zagotavljanjem strokovnega znanja za oblikovanje politik, spremljanjem delovanja oblasti, sodelovanjem v javnih razpravah ter izvajanjem ključnih storitev. Njihova prizadevanja krepijo odgovornost in zagotavljajo vključevanje raznolikih pogledov v procese oblikovanja politik, kar na koncu vodi k bolj trdnim in participativnim demokracijam. (…) Pomembno je zagotoviti, da se državna podpora civilni družbi razteza na celoten nabor dejavnosti. Medtem ko v številnih državah narašča težnja po zagotavljanju namenskega financiranja tistih nevladnih organizacij, ki izvajajo storitve, ima tudi podpora NVO, ki svoje dejavnosti usmerjajo na področja, kot so raziskovanje, spremljanje, mreženje, ozaveščanje ali zagovorništvo, posebno in pomembno vlogo. Finančna podpora NVO, ki se ukvarjajo z raziskovanjem, spremljanjem in zagovorništvom, jim lahko na primer omogoči sodelovanje v vsebinsko poglobljenem dialogu z oblikovalci politik ter prispeva k raznolikosti glasov, ki sodelujejo pri oblikovanju demokratičnih procesov. Osredotočenost na varstvo človekovih pravic lahko prav tako dopolnjuje prizadevanja države za spoštovanje in izvajanje ustrezne zakonodaje.« (OECD: Practical Guide for Policymakers on Protecting and Promoting Civic Space, 2024)

Evropska komisija

»Odprt državljanski prostor z dinamično civilno družbo je v središču naših demokracij. Civilna družba ima ključno vlogo v naših družbah, saj prispeva k oblikovanju politik, v partnerstvu z vladami sodeluje pri izvajanju javnih politik, zagotavlja socialno in skupnostno podporo in storitve, ozavešča o pomembnih socialnih vprašanjih ter zastopa različne skupine v ranljivem položaju. Prispevek civilne družbe je odločilnega pomena za spodbujanje udejstvovanja in demokratične udeležbe državljank in državljanov ter za vključujoče javne razprave, med drugim s spodbujanjem aktivnega sodelovanja mladih. Civilna družba ima poleg tega pomembno vlogo v demokratičnem sistemu zavor in ravnovesij, saj sodeluje pri spremljanju politik in odločanja ter spodbuja preglednost in odgovornost.

EU se vse bolj zaveda, da je to sodelovanje lahko učinkovito le, če je zagotovljeno ugodno, varno in podporno okolje za civilno družbo v vsej EU. To vključuje ustrezno zaščito organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic, ki se na splošno soočajo s krčenjem državljanskega prostora ter so tarča groženj in napadov zaradi svojega dela. Trajnostna in pregledna finančna podpora je prav tako nepogrešljiva za uspešno civilno družbo in zagotavljanje neodvisnega delovanja organizacij civilne družbe. (…)

Del splošnega ugodnega okolja za organizacije civilne družbe je ustrezna in trajnostna podpora, da lahko opravljajo svoje ključno delo, učinkovito sodelujejo z nosilci odločanja in še naprej pomembno prispevajo k našim družbam. V zvezi s tem je dolgoročno, predvidljivo in zadostno financiranje ključno za zagotovitev stabilnosti, ki jo organizacije civilne družbe potrebujejo za neodvisno in učinkovito delovanje.« (Evropska komisija: Strategija EU za civilno družbo, november 2025)

Stališče CNVOS je tudi že 25 let enako: »Gasilci skrbijo, da nam ne pogorijo hiše, tisti, ki gledajo oblasti pod prste pa pazijo, da nam ne ugrabijo države. Tako kot nobena hiša ni imuna na ogenj, tudi nobena oblast ni imuna pred napakami in zlorabami. Zato rabimo in moramo z javnim denarjem financirati oboje.«

Veseli smo, da z našim stališčem spadamo  v proevropski, proliberalni in prodemokratični tabor. Gospodje Janša, Logar in Vrtovec pa s svojimi napovedmi vnovične uvedbe jugoslovanskega verbalnega delikta očitno ne.

PS O vsem tem (se pravi tem, zakaj ni narobe oziroma je celo prav, da nevladniki sledimo in komentiramo politike), smo zelo veliko pisali že pred dvanajstimi, osmimi in štirimi leti. Kratek citat iz zapisa v Večeru leta 2022:

»Ko je vlada pred dvema letoma hotela ukiniti dodatek za delovno aktivnost, je predstavnik Karitasa poklical eno od parlamentarnih strank, da bi jim na podlagi izkušenj s terena razložil, zakaj moramo dodatek ohraniti. "Kaj se pa greš?" so vprašali klicatelja. "Kaj pa nevladniki sploh veste o politiki?"

Veliko. Pogosto mnogo več od politikov. Nevladniki, ki se ukvarjajo na primer z revnimi, na lastne oči vidijo, kaj je narobe. Vedo, da jim je treba pomagati tako na praktični kot na sistemski ravni. In vedo, da je včasih preprosto treba spremeniti zakon, na primer o minimalni plači, ki ob visokih življenjskih stroških ne zadostuje za nakup osnovnih živil. To, da se nevladniki ukvarjajo s politiko, ni neskladno z opravljanjem njihovega temeljnega poslanstva, ki je odpravljanje revščine. Še več: to je praviloma edini način za odpravo revščine.«

(Forbici in Narat Meden: Predsednika, zgrešila sta stoletje. Politika se tiče vseh!)