Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je decembra dopolnila sistemski pojasnili o omejitvah poslovanja in lobiranju, spremembe pa so začele veljati 1. januarja 2025.

Za nevladne organizacije sta ključni dve spremembi:

  • prva se nanaša na izjemo od obveznosti vpisa v register lobistov,
  • druga pa na obveznost funkcionarjev, da poročajo o svojem članstvu v društvu ali delu v ustanovi.
Na CNVOS smo o obveznostih NVO glede poročanja o lobiranju in vpisa v register lobistov že pisali. 
 

NOVOSTI V SISTEMSKEM POJASNILU O LOBIRANJU

V novi dopolnitvi je razloženo, da izjema od obveznosti vpisa v register lobistov velja:

  • za zakonite zastopnike in prokuriste ter zaposlene v organizaciji. Izjema izvoljenih predstavnikov za NVO ne pride v poštev, saj se nanaša samo na organizacije, ki nimajo zakonitega zastopnika (npr. civilne iniciative, stanovanjske skupnosti, zbor etažnih lastnikov). Za organizacije, kot so zavodi, društva in ustanove, kjer je z zakonom določen zakoniti zastopnik, izjema izvoljenega predstavnika ne velja. 

Članstvo v organizaciji ne omogoča lobiranja brez registracije pri KPK. 

  • pri lobiranju na področjih, ki se nanašajo na krepitev pravne države, demokracije ter varstva človekovih pravic. KPK pojasnjuje, da to vključuje vprašanja, ki presegajo interese posameznikov ali interesnih skupin, kot so izboljšanje predpisov ali politik, ki vplivajo na delovanje zakonodajne, izvršilne ali sodne veje oblasti ter javnih služb. 

Če lobiranje ne obravnava teh sistemskih vprašanj ali se nanaša tudi na druga vprašanja, gre za običajni lobistični stik.

Brez vpisa pa lahko še vedno lobirajo zakoniti zastopniki (predsednik, direktor) ali zaposleni. Enaka izjema velja tudi za prokuriste.

NOVOSTI V SISTEMSKEM POJASNILU O OMEJITVAH POSLOVANJA

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa, da morajo funkcionarji organu, kjer opravljajo funkcijo, poročati o subjektih, v katerih so sami ali njihovi družinski člani v več kot 5 % udeleženi pri upravljanju.

Glede tega KPK v pojasnilih navaja, da morajo funkcionarji poročati o svojem članstvu v društvu, kadar društvo šteje 19 članov ali manj. V tem primeru namreč to pomeni, da je vsak član pri upravljanju udeležen v več kot 5 %, saj so člani društva med seboj enakopravni. Posledično v takšnem primeru za organizacijo javnega sektorja, v kateri je funkcionar zaposlen, veljajo omejitve poslovanja z društvom. 

Če pa bi imelo društvo na primer 50 članov, bi bil funkcionar pri upravljanju udeležen le v 2 % in mu o članstvu v društvu ne bi bilo treba poročati.

KPK je še pojasnil, da glede poročanja ustanov velja, da za funkcionarje obstaja obveznost poročanja samo, če je funkcionar sam ali njegov družinski član v ustanovi udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik. 

V teh primerih velja prepoved poslovanja z organizacijo, v kateri je funkcionar zaposlen.

Ne pozabite: rok za poročanje o lobistični dejavnosti, ki so jo v vašem imenu izvajali neregistrirani lobisti (zakoniti zastopniki in zaposleni), je 31. januar.