Ob sproščanju ukrepov je prenehal veljati tudi 114. člen #PKP6, ki je določal, da lahko –  dokler veljajo omejitve gibanja in zbiranja – društva občni zbor skličejo in izvedejo korespondenčno oziroma na daljavo ne glede na to, ali imajo v svojem temeljnem aktu korespondenčne občne zbore predvidene ali ne. Ali zdaj torej velja, da občnega zbora ne moremo sklicati in izvesti na daljavo, če tega nimamo zapisanega v temeljnem aktu društva? Pravna služba CNVOS odgovarja.

Glede tega, ali se sme v izjemnih razmerah občni zbor izvesti korespondenčno ali na daljavo, četudi tega temeljni akt društva ne predvideva, v državi ni enotne prakse. Spomladi 2020, ob začetku epidemije, je večina upravnih enot zavračala registracije sprememb društev (na primer pri vpisu sprememb temeljnega akta, zakonitega zastopnika ipd.), ki so bile sprejete na korespondenčnih sejah oziroma na daljavo, če društva korespondenčnega načina niso imela izrecno določenega v svojem temeljnem aktu. Nekatere upravne enote pa so v takih primerih registracijo sprememb vseeno dovolile zavoljo izjemnih razmer.

Pravno stališče CNVOS je že takrat bilo, da so na splošno, v normalnih razmerah, korespondenčne seje/občni zbori in seje na daljavo dovoljene:

  • če jih društveni akti izrecno predvidevajo;
  • če društveni akti ne določajo izrecno načina izvedbe seje oz. občnega zbora, se pravi, kadar v njih ni izrecno določeno, da morajo potekati v živo (s fizično prisotnostjo članov), a le pod pogojem, da je možno s korespondenčno sejo oz. sejo na daljavo upoštevati vsa druga veljavna društvena pravila. Povedano s primerom: če statut ničesar ne določa o načinu seje oz. ne pravi, da mora ta potekati v živo, se sejo lahko izvede na daljavo, če imajo npr. vsi člani zagotovljen dostop do računalnika. Če npr. statut pravi, da je glasovanje na občnem zboru tajno, se korespondenčno sejo lahko izvede, če se lahko zagotovi tajnost korespondenčnega glasovanja itd.

Če v društvenih aktih izrecno piše, da se seje/občni zbor izvedejo v živo, v normalnih okoliščinah korespondenčne seje in seje na daljavo niso možne. Kaj pa v izjemnih razmerah?

Naše stališče je, da je v izjemnih epidemioloških razmerah mogoče občni zbor izvesti na daljavo, četudi društveni statut pravi, da ga je treba izvesti v živo. To je mogoče (pravno) upravičiti z varovanjem zdravja članov, saj bi živa izvedba občnega zbora nesorazmerno ogrozila njihovo zdravje. Naše celotno stališče o izvedbi občnega zbora v izjemnih okoliščinah si preberite tukaj.

Ta trenutek je po podatkih Covid-19 sledilnika v državi še vedno porast hospitaliziranih in oseb v intenzivni terapiji s koronavirusom. Poleg tega je bilo v enem tednu potrjenih več kot 4000 okužb s koronavirusom. Izvedba seje v živo bi v tem trenutku torej še vedno lahko pomenila nesorazmerno tveganje za zdravje članov – še toliko bolj, če so med člani predstavniki ogroženih skupin (bolni, starejši …).

Če se boste odločili za izvedbo korespondenčne seje in takšne izvedbe nimate določene v temeljnem aktu, ne moremo napovedati, ali vam bo upravna enota potrdila spremembe, ki ji jih boste sprejeli na korespondenčni seji. V primeru, da vam bo upravna enota zavrnila registracijo sprememb zaradi nepravilne izvedbe občnega zbora, se lahko na takšno odločitev pritožite. Zoper odločbo upravne enote bo odločalo Ministrstvo za notranje zadeve.

Od ponedeljka dalje prav tako ne velja več, da se pod določenim pogojem lahko avtomatično podaljša mandat zastopniku društva ali članu organa upravljanja društva. Volitve morate ob izteku mandata izpeljati, saj društvo ves čas svojega delovanja potrebuje zakonitega zastopnika.

O tem, kako pravilno izvesti korespondenčno sejo, smo obširneje pisali tukaj.