Danes, 14. februarja, so začeli teči roki za izvedbo aprilskih državnozborskih volitev. To med drugim pomeni, da lahko od danes naprej politične stranke in volivci predlagajo kandidate za poslance. V CNVOS smo v zadnjem času prejeli več vprašanj, kako ravnati, če se člani nevladnih organizacij pridružijo političnim strankam. Zato smo na podlagi zakonov pripravili obrazložitev, pod kakšnimi pogoji so nevladniki lahko dejavni v političnih strankah, da organizacije ohranijo svojo neodvisnost.

Zakon o nevladnih organizacijah kot pogoj za neodvisnost organizacije določa, da morajo imeti »… predstavniki države, samoupravnih lokalnih skupnosti, drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil, mednarodnih medvladnih organizacij, političnih strank, sindikatov, zbornic in gospodarskih družb, ter fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost, ali predstavniki drugih oseb, ki niso nepridobitne, v njenem poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora skupaj manj kot četrtino glasov.«

Zakon torej določa, da je neodvisnost nevladne organizacije zagotovljena, ko je v njenem poslovodnem organu, organu upravljanja, oziroma v organu nadzora (na primer v upravnem odboru, nadzornem svetu …) manj kot četrtina posameznikov, ki predstavljajo državo, politično stranko, občino itd. Predstavljanje v tem primeru pomeni, da jih je na funkcijo imenoval državni organi, organ politične stranke oz. občinski organ.

Primer: Janez Novak je župan. V društvo se je včlanil sam, ker ga zanima področje delovanja društva. Člani društva so ga izvolili za predsednika. Ali je društvo še vedno neodvisno?

Pojasnilo: Da. Društvo še vedno velja za neodvisno nevladno organizacijo, kajti Janez Novak v društvu ne nastopa kot župan.

Primer: Janez Novak, predsednik društva, postane podpredsednik politične stranke. Ali je društvo še vedno neodvisno?

Pojasnilo: Da. Predsednik je še vedno Janez Novak, ki so ga izvolili člani društva, in ne podpredsednik politične stranke. Problem bi se pojavil, če bi društvo istočasno spremenilo statut in vanj zapisalo, da predsednika društva imenuje politična stranka.

Za pojasnilo uporabimo še primer strankarsko dejavnega gospodarstvenika.

Primer:  Direktor gospodarske družbe je včlanjen v politično stranko in aktiven na lokalni politični sceni. Ali je gospodarska družba še vedno neodvisna?

Pojasnilo: Da. Gospodarska družba kljub temu velja za neodvisno, direktorjevega poslovanja v okviru gospodarske družbe zaradi njegove politične aktivnosti tudi nihče ne problematizira.

Kljub temu, da je zakon jasen in torej dopušča strankarsko udejstvovanje članov nevladnih organizacij ob izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev, pa strankarska dejavnost nevladnic in nevladnikov pogosto odpira moralna vprašanja in sproža očitke javnosti, še pogosteje pa iz političnih vrst.

V CNVOS zagovarjamo stališče, ki je uveljavljeno povsod v zreli demokratični družbi: politika je upravljanje javnih zadev. Bolj kot je upravljanje politike v rokah javnosti, boljše je. Bolj kot je privatizirano in skrito za zaprta vrata, slabše je.

Zato menimo, da je treba čim številčnejše udejstvovanje posameznikov v političnih strankah spodbujati in ne kritizirati, saj gre za pot do politike, ki je v interesu vseh, ne le peščice.

Sklepamo lahko, da vsesplošno strankarsko udejstvovanje kritizirajo le posamezniki, ki jim ustreza privatizacija politike. Strankarsko dejavni nevladniki po našem mnenju zato ne predstavljajo moralnega problema.

Ko govorimo o nevladnikih, bi lahko o moralno spornem političnem udejstvovanju govorili le v primeru, če nevladne organizacije ne bi bile avtonomne pri svojem odločanju temveč bi bile le krinka oz. orodje posamezne politične stranke.