Vse o delnem subvencioniranju skrajšanja polnega delovnega časa po #PKP9

Še vedno velja, da lahko delavcu odredite delo s skrajšanim delovnim časom pod pogojem, da ima delavec z vami sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas (40 ur na teden). Delavcu morate zagotavljati delo za minimalno polovični delovni čas, kar pomeni, da mora ostati delavčeva delovna obveznost vsaj 20 ur na teden. Tisti čas, ko delavec ne dela, se šteje kot čakanje na delo doma.

Skrajšani delovni čas boste lahko odredile tudi tiste NVO, ki ne boste izpolnjevale pogojev za pridobitev subvencije za delno povračilo nadomestila plače.

Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa boste lahko kombinirali tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest. Pri tem pa s kombinirano podporo ne boste smeli prejeti prekomernega nadomestila za stroške plač. 

 Odreditev dela  s skrajšanim delovnim časom

Na delo s skrajšanim delovnim časom lahko napotite vsakega delavca, ki je pri vas zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas. Na delo s skrajšanim delovnim časom ne morete napotiti delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu. Prav tako ne morete napotiti na delo s skrajšanim delovnim časom delavca v času, ko teče odpovedni rok pogodbe o zaposlitvi.

Delavca lahko napotite na delo s skrajšanim delovnim časom do 30. septembra 2021. Ker morate delavcu ves čas zagotavljati delo za vsaj 20 ur na teden, ga lahko v okviru odreditve dela s skrajšanim delovnim časom napotite na začasno čakanje na delo doma v deležu od 5 do 20 ur tedensko. Pri tem ni treba vsem delavcem odrediti dela s skrajšanim delovnim časom v enakem obsegu ali z enakim obdobjem trajanja. V pisni odredbi lahko določite tudi neenakomerno razporejen delovni čas. Neenakomerno razporejen skrajšani delovni čas lahko odredite le delavcem, katerim zaradi narave delovnega mesta oziroma vrste dela ni mogoče zagotavljati dela v enakomernem tedenskem obsegu. Delovni čas lahko določite neenakomerno le na način, da je za referenčno obdobje enega meseca vnaprej razvidno, katere dneve delavec dela in koliko ur.

Plača in nadomestilo plače delavca

Delavcu za čas, ko dejansko dela, pripada plača (višino plače izračunamo glede na njegovo dejansko prisotnost na delu) in za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega  časa ne dela (in sicer sorazmerno glede na čas napotitve na čakanje na delo), nadomestilo plače v višini 80 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Delavec, ki ste mu odredili delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, z nekaj izjemami:

• za čas, ko je napoten na čakanje na delo, prejema nadomestilo plače,
• do odmora med delom je delavec upravičen sorazmerno s časom, prebitim na delu. Čas trajanja odmora določite sorazmerno glede na dolžino delovnega časa, ki ga delavec opravi na dan, ko dela. Velja, da če je njegov delovni čas krajši kot štiri ure na dan, nima pravice do odmora,
• do povračila stroškov za malico je delavec upravičen le, če dela vsaj štiri ure na dan. Delavci, ki so zaposleni v invalidskih in humanitarnih organizacijah, so do povračila stroškov za malico upravičeni le, če delajo več kot štiri ure na dan.

Če delavec opravlja delo s skrajšanim delovnim časom tako, da na primer en dan v tednu dela ne opravlja, za ta dan ni upravičen do povračila stroška prevoza na delo ali do povračila stroškov za malico.

Delavec kljub odreditvi dela za skrajšani delovni čas ostaja vključen v socialna zavarovanja v polnem obsegu, torej za polni delovni čas. Pripada mu letni dopust v polnem trajanju glede na obdobje zaposlitve in polni regres.

Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom upravičeno odsoten z dela (na primer zaradi koriščenja letnega dopusta, ker je dela prost dan, je v bolniškem staležu), ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR-1. To pomeni, da mu v primeru izrabe letnega dopusta oziroma odsotnosti na dan praznika pripada 100 % plače, ki bi jo delavec prejel, kot če bi delal polni delovni čas. Upošteva se delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.

Pri obračunu plače in nadomestila plače delavca, morate najkasneje na dan izplačila oddati REK-1 obrazec, z oznako vrste dohodka 1001 (kot če bi delavec delal ves čas polni delovni čas).  Navodila za pravilno izpolnitev najdete na spletni strani FURS.

Soglasje NVO za vključitev delavca v ukrepe aktivne politike zaposlovanja

Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki jih Zavod RS za zaposlovanje zagotavlja prijavljenim iskalcem zaposlitve (pri tem potrebuje soglasje NVO). V primeru vključitve se delavcu za čas čakanja na delo višina nadomestila ne spremeni. 

Delno povračilo nadomestila plače za delavce, katerim ste odredili delo s skrajšanim delovnim časom

Po novem velja, da ni več subvencije v vnaprej določenem znesku, ne glede na plačo delavca.   Tako boste lahko za odreditev dela s skrajšanim delovnim časom lahko uveljavljali delno povračilo nadomestila. Višina povračila je vezana na izplačano nadomestilo (subvencija znaša 80 % izplačanega nadomestila delavcu), a povrnjeno lahko dobite največ 928,10 evrov (višina polovice povprečne mesečne plače v letu 2020).  Povračilo vključuje tudi davke in prispevke delodajalca (t. i. bruto II).

Delno povračilo se sorazmerno zmanjša, če delavec ne bo ves mesec delal s skrajšanim delovnim časom ali ne bo delal ves čas zaradi na primer koriščenja letnega dopusta oziroma drugih upravičenih odsotnosti z dela.

Pravico do delnega povračila lahko uveljavlja nevladna organizacija, ki :

• je bila v Poslovni register Slovenije vpisana pred 31. decembrom 2020,
• zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
• po njeni oceni najmanj 10 % delavcem mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.
• ji je s predpisom vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti (npr. prodaje, izvajanje dogodkov)

Do delnega povračila boste upravičeni, če boste izpolnjevali zgornje pogoje in boste pri Zavodu RS za zaposlovanje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa vložili vlogo. Zavod RS za zaposlovanje bo za ta namen pripravil posebno vlogo, ki jo boste skupaj z dokazili morali oddati elektronsko na Portalu za delodajalce. V primeru podaljšanja ukrepa bo mogoče vlogo vložiti najpozneje do 31. decembra 2021.

Vlogi bo treba priložiti:

• pisno odredbo delavcu ali delavcem o skrajšanju polnega delovnega časa,
• dokazilo o izpolnjevanju pogojev (glede datuma vpisa v Poslovni register in zaposlovanje delavcev),
• pisno izjavo o nezmožnosti zagotavljanja dela delavcem,
• pisno izjavo, s katero se zavežete, da v obdobju delnega povračila nadomestila plače in še mesec dni po tem obdobju ne boste kršil prepovedi odpuščanja,
• soglasje za objavo podatkov (seznam prejemnikov bo javno objavljen na strani ZRSZ),
• pisno izjavo, da ste delavcem plačal plačo oziroma nadomestilo plače,
• pisno izjavo, da imate poravnane vse davčne in druge finančne obveznosti do države.

 ZRSZ bo o vaši vlogi odločil v roku 15 dni od prejema vloge s sklepom. Na podlagi sklepa boste morali pri ZRSZ vložiti zahtevek za delno povračilo nadomestila plače. Zahtevek za delno povračilo boste na podlagi sklepa lahko vložili najkasneje do 30. junija 2022.

Delno povračilo se bo izplačevala mesečno, in sicer 10. dan meseca, za pretekli mesec, vse dokler boste izpolnjevali pogoje.

Seznam prejemnikov in podatki o višini prejetih nadomestil bodo javno objavljeni na strani ZRSZ. Prejeto povračilo predstavlja državno pomoč.

Obveznosti NVO, ki uveljavljajo pravico do subvencije

• V obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne smete začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 14. 7. 2021 in delodajalec za te delavce ni uveljavil delnega povračila nadomestila po zakonu ZIUPGT ali ZIUOOPE.
• V obdobju prejemanja subvencije ne smete odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravite z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
• V obdobju prejemanja subvencije morate delavcem, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom, redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo.
• Voditi morate evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki ste mu odredili delo s skrajšanim delovnim časom. Čas prihoda in odhoda z dela morate vpisati ob dejanskem prihodu in odhodu delavca z dela. Torej ne šele oboje na koncu delavnika.
• V primeru, ko pozovete delavca, da znova opravlja delo s polnim delovnim časom, morate o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje,

Kdaj boste morali prejeto subvencijo vrniti?

Sredstva prejetih subvencij za delno povračilo nadomestil plače boste morali vrniti z zamudnimi obresti v celoti, če :

• boste v obdobju prejemanja subvencije začeli postopke odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcem, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom ali večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že 14. 7. 2021 in za te delavce niste uveljavili delnega povračila nadomestila po zakonu ZIUPGT ali ZIUOOPE,
• boste v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju odredili nadurno delo, neenakomerno razporedili ali začasno prerazporedili delovni čas, in bi to delo lahko opravili z delavci, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom,
• v obdobju prejemanja subvencij delavcem, ki ste jim odredili delo s skrajšanim delovnim časom, ne boste redno izplačevali plače in nadomestila plače v sorazmernem deležu,
• ne boste vodili evidence o izrabi delovnega časa delavca, kateremu ste odredili delo s skrajšanim delovnim časom,
• boste v obdobju prejemanja subvencije ali v obdobju po prenehanju prejemanja, ki je enako obdobju prejemanja subvencije, začeli postopke likvidacije organizacije,
• boste predložili lažno izjavo, da ste delavcem poravnali plače oziroma nadomestila plače,
• boste od 1. 1. 2021 dalje izplačali lastne poslovne deleže, poslovodstvu izplačali nagrade oziroma del plače za poslovno uspešnost.

Če svoje obveznosti kršite, boste lahko kaznovani

Če prejemate subvencijo in kršite določene prepovedi oziroma svoje obveznosti, bosta tako nevladna organizacija kot njen zakoniti zastopnik kaznovana z globo. Globa je določena v razponu od 10.000 do 50.000 evrov za organizacijo oziroma od 1.500 do 8.000 evrov za organizacijo, ki zaposluje manj kot deset delavcev. Za odgovorno osebo organizacije je predvidena globa od 450 do 2.000 evrov.

Seznam kršitev, za katere ste lahko kaznovani z globo:

• kršitev prepovedi odpuščanja,
• če obdobju uveljavljanja tega ukrepa odredite nadurno delo, neenakomerno razporedite ali začasno prerazporedite delovni čas, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom (druga alineja drugega odstavka 21. ZIUPGT),
• kršitev prepovedi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom v času teka odpovednega roka (tretji odstavek 15. člena ZIUPGT),
• kršitev obveznosti posvetovanja pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom s sindikatom oziroma svetom delavcev oziroma obveznost obvestitve delavcev na običajen način (četrti odstavek 15. člena ZIUPGT),
• če v roku ne seznanite FURS o izplačilih dobička, nakupih lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačilih nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021(osmi odstavek 21. člena ZIUPGT)