Pojasnilo v zvezi z dopisi MOP glede izkazovanja pogojev za status NVO v javnem interesu

1. Dopisa, ki ga omenja Mladina, nismo uspeli pridobiti.

2. Pridobili smo več drugih dopisov MOP društvom glede izkazovanja izpolnjevanja pogojev. Vsi pridobljeni dopisi so korektni in v celoti upoštevajo mnenje informacijskega pooblaščenca, ki ga je MOP pridobil pred začetkom preverjanja pogojev.

3. MOP ima, kot sledi iz julijskega mnenja informacijskega pooblaščenca št. 07121-1/2020/1281, zadostno zakonsko podlago, da se v okviru preverjanja izpolnjevanja pogojev seznani s poimenskim seznamom 50 članov društva in zahteva konkretna dokazila, da so se udeležili zbora članov in plačali članarino. Gre sicer samo za načelno mnenje pooblaščenca, saj lahko merodajno presodi le ob sproženih postopkih. Z mnenjem pooblaščenca se strinja tudi pravna služba CNVOS, ne glede na to, da smo lani ostro nasprotovali navedenim novim pogojem, saj niso smiselni in z ničemer ne izkazujejo delovanja v javnem interesu. Pogoji so namreč veljavni. Za ohranitev statusa jih društva torej morajo izpolnjevati, ministrstvo pa jih ima pravico preveriti. Ali ima društvo 50 aktivnih članov, se da preveriti samo z vpogledom v dokumentacijo, npr. poimenski seznam članov, ki so se udeležili na zbora članov. Anonimiziranih seznamov se namreč ne da preveriti. Se pa lahko ministrstvo odloči, da zadostuje zapisnik zbora članov, iz katerega je razvidna zadostna udeležba. Zahteva MOP ni nenavadna: tudi pri registraciji politične stranke se za izkazovanje zadostnega članstva zahteva predložitev poimenskega seznama 200 članov, pri registraciji društev pa predložitev poimenskega podpisanega seznama (vsaj) treh članov.

4. MOP mora upoštevati načelo sorazmernosti oz. najmanjšega obsega podatkov. To pomeni, da od društev ne sme zahtevati več, kot je nujno potrebno. Ob tem velja, da MOP nima pravice za (trajno) hrambo teh podatkov. Ali kot je zapisal pooblaščenec v avgustovskem mnenju št. 07120-1/2020/482: »V tem smislu npr. se lahko število članov, zaposlenih ipd., če je to mogoče in primerno, načeloma presoja z vpogledom v originalni dokument, seznam ipd. in izdelavo uradnega zaznamka o vpogledu v npr. seznam članov in ne nujno s hrambo seznama z vsemi osebnimi podatki članov oz. zaposlenih, ki predstavlja tudi večja tveganja z vidika kasnejših zlorab, enako velja za druga dokazila.«

5. V dopisih, ki smo jih pridobili, se MOP teh priporočil dosledno drži in naslovnike celo izrecno opozarja, naj vse poslane podatke anonimizirajo. MOP glede števila članov zahteva le izjavo o številu članov (pridržuje pa si pravico do vpogleda v seznam ob izboljšanju epidemioloških razmer) in poročilo/sklep, v katerem je uradno ugotovljena udeležba  na zboru članov (brez poimenskega seznama), glede plačanih članarin pa prosi za uradno letno poročilo oz. bilanco s pojasnjenimi zneski članarin ali pa drugo anonimizirano listino.

6. Na MOP tudi v tem času poteka poslovanje s strankami, tako da po našem mnenju ni razloga, da MOP ne bi mogel opraviti (fizičnega) vpogleda v potrebne dokumente in sezname, če bi to bilo potrebno. Ni torej razloga, da bi MOP  zahteval pošiljanje seznamov članov, če bi npr. podvomil v verodostojnost navedb v prejetih izjavah ali dokumentih.

7. Z osebnimi podatki mora tudi upravni organ razpolagati skrbno. Z njimi se sme seznaniti le tisti, ki je zadolžen za zadevo, v kateri so bili pridobljeni, in jih ne sme posredovati nikomur drugemu. V konkretnih primerih torej zakonodaja prepoveduje, da bi se s podatki o članih društva seznanil kdorkoli razen pristojnega uradnika. Minister ali njegov kabinet jih torej – zakonsko gledano – ne moreta pridobiti. V primeru suma, da je nekdo pridobil ali se seznanil s podatki neupravičeno, se poda prijava pri informacijskem pooblaščencu, ki sum razišče.

8. Če se v okviru upravnega postopka stranka ne strinja z zahtevo po posredovanju osebnih podatkov, ker meni, da organ zanjo nima pravne podlage, lahko vloži prijavo pri informacijskemu pooblaščencu. A opozarjamo, da se v tem primeru sam postopek pri ministrstvu ne bo prekinil. Če menite, da MOP od vas osebne podatke zahteva neupravičeno, vam svetujemo, da mu pošljete zahtevo po pojasnitvi, na kateri pravni podlagi to zahteva, ga ob tem seznanite s potrebo po spoštovanju načela najmanjšega obsega podatkov in z že izdanimi mnenji informacijskega pooblaščenca pri obdelavi osebnih podatkov članov društev v upravnih zadevah. Če MOP vašega pojasnila ne bo upošteval in bo izdal odločbo, s katero vam bo status delovanja v javnem interesu odvzel, se lahko na takšno odločbo pritožite. Zoper odločbo MOP o podelitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu bo odločala Vlada Republike Slovenije.

9. Dodajamo, da je osebni podatek samo podatek, ki se nanaša na posameznika, fizično osebo. Podatki o pravnih osebah ne spadajo med osebne podatke in niso varovani s predpisi s področja varstva osebnih podatkov. V primerih zvez društev ali v katerihkoli drugih primerih, kjer so člani društva pravne osebe/organizacije, torej ne velja varstvo z vidika najmanjšega obsega. V takšnih primerih ministrstvo zato lahko upravičeno zahteva, da se mu pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za status pošljejo seznami članov. Če pa bi imelo društvo mešano članstvo, se pravi tako fizične kot pravne osebe, se sme zahtevati le pošiljanje seznama pravnih oseb članov.

10. Zakon o ohranjanju narave kot pogoj za status NVO v javnem interesu postavlja 50 aktivnih članov. Če ima društvo več aktivnih članov, je dolžno ministrstvu »poročati« samo o (poljubnih) 50, torej o izpolnjevanju pogoja, ne pa o vseh svojih članih.