Državni zbor je 2. 4. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) in 28. 4. 2020 njegove spremembe (ZIUZEOP-A). Ta ureja tudi možnost državnega povračila nadomestil plač zaposlenim v nevladnih organizacijah (NVO), ki so bili od 13. marca 2020 zaradi epidemije upravičeno odsotni z dela zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami. Za takšne delavce zakon določa tudi oprostitev plačila obveznih prispevkov. Zakon je pričel veljati 11. aprila 2020 in se večinoma uporablja za nazaj od 13. 3. 2020 dalje.

Glede na precej nejasnosti v zakonu in dnevnem spreminjanju stališč in razlag pristojnih ministrstev bomo članek v prihodnje po potrebi še dopolnjevali.

Dopolnjeno 11. 4.: dodani vzorci dokumentov po ZIUZEOP

Posodobljeno 24. 4. 2020: dopolnjene informacije o tem, kateri prihodki se štejejo pri pogoju upada prihodkov in način povrnitve izplačil nadomestil

Posodobljeno 3. 5. 2020: posodobljene informacije o pogojih za pridobitev državne pomoči po ZIUZEOP-A

 

Povračilo nadomestila plač in oprostitev obveznih prispevkov za delavce, ki ne delajo zaradi varstva otrok ali drugih razlogov t.i. višje sile

Sprejeti Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) predvideva državno povračilo nadomestil plač vsem tistim zaposlenim delavcem,  ki dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica:

  • varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov (npr. nezmožnost zagotovite varstva kako drugače) ali
  • nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali
  • zaprtja mej s sosednjimi državam

in ste jim zaradi utemeljenosti teh razlogov v njihovem konkretnem primeru tudi opravičili odsotnost. ZIUZEOP omogoča, da vam država povrne nadomestila plač tem delavcem, istočasno pa ste za te delavce tudi oproščeni plačila obveznih prispevkov.

 

Pogoji za pridobitev pravice do povračila nadomestila

Pogojev, da pridobite pravico do povračila nadomestila je več in jih v nadaljevanju zaradi večje preglednosti obravnavano ločeno. Razdelili smo jih v tri skupine: (1) upravičena odsotnost delavca in višina nadomestila, (2) pogoji glede upada prihodkov, (3) izpolnjevanje davčnih obveznosti in (4) pravila državnih pomoči.

Pogoje in višino nadomestila, ko je delavec upravičeno odsoten z dela zaradi višje sile, ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Le-ta omogoča, da delavec, ki dela ne more opravljati zaradi višje sile (npr. ker nima ustreznega varstva in mora varovati svoje otroke), lahko upravičeno dela ne opravlja (6. odstavek 137. člen ZDR-1). Takšen delavec ima namesto plače pravico do nadomestila plače. Več o odsotnosti delavca od dela zaradi nezmožnosti za delo, o tem kako se presoja upravičenost glede na konkretno življenjsko situacijo  delavca in nadomestilu plače v tem primeru najdete tukaj. Dokazila o dejanski nezmožnosti delavca za opravljanje dela so obvezna za pridobitev pravice do povračila nadomestila plače.

ZIUZEOP je pravilo glede višine nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi višje sile spremenil. Takšen delavec je upravičen do 80 % povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev. Če je v zadnjih treh mesecih prejemal nadomestilo zaradi svoje odsotnosti, je upravičen do 80 % povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred odsotnostjo. Če pa v zadnjih treh mesecih delavec ni prejel niti ene mesečne plače, je upravičen do 80 % osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Nadomestilo je torej višje, kot to določa delovnopravna zakonodaja (ki predvideva 50 % plače, a ne manj kot 70 % minimalne plače).

Pri tem pa višina nadomestila ne sme biti nižja od minimalne plače (940, 58 evrov bruto).

Pomembno! Ne glede na to ali boste uveljavljali povračilo  izplačanega nadomestila delavcu, delavcu od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020 (oziroma do 30. 6. 2020, če bo epidemija še trajala) pripada nadomestilo v višini 80 odstotkov povprečne  mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev. Nadomestilo pri tem ne sme biti nižje od minimalne plače (940, 58 evrov bruto). Če ste nadomestilo za mesec marec že izplačali in je bilo to nižje, bo po uveljavitvi ZIUZEOP potrebno izvesti poračun.

Pri uveljavljanju pravice do povračila nadomestila se bo tako preverjalo tudi, če ste delavcu pravilno obračunali  višino nadomestila.

Če je delavec upravičeno odsoten 11. 4. 2020 ali od tega dne dalje, mu pripada nadomestilo v višini, kot jo določa ZIUZEOP. Delavec lahko svojo odsotnost upraviči s posebno izjavo, ki si jo lahko za vašo NVO izdelate v aplikaciji e-pravnik ali uporabite vzorec v word dokumentu.

Če je bil delavec upravičeno odsoten že pred 11. 4. 2020 in ste mu to tudi opravičili, so se pri tem upoštevala pravila ZDR-1 (več o tem tukaj). Izjava, ki se je uporabljala pred 11. 4. 2020, je na voljo v aplikaciji e-pravnik, kot tudi vzorec v word dokumentu. V teh primerih pripada delavcu od 13. 3. dalje za dneve, ko dela ni mogel opravljati nadomestilo, kot ga določa ZIUZEOP (torej za nazaj), in sicer 80 odstotkov njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma osnovne plače, če še ni prejel plače. Pri tem pa višina nadomestila ne sme biti nižja od 940,58 EUR bruto. Če je bilo tako delavcu že izplačano nadomestilo v nižjem znesku, ga je potrebno poračunati za nazaj.

Do povračila nadomestil plač ste upravičeni tisti,  ki ocenite:

  • da bodo vaši prihodki v 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019.

Upravičenost je tako odvisna od prihodkov v letu 2020, ki se primerjajo s prihodki v 2019. Za laže razumevanje navajamo nekaj primerov:

Prihodki  januar-december 2019
Ocenjeni prihodki  januar-december 2020
Komentar
10.000 EUR
9.000 EUR
Pogoj ni izpolnjen, ker so ocenjeni prihodki nižji za 10 %, zahteva pa se ocena znižanja za več kot 10 %.
10.000 EUR
8.999 EUR
Pogoj je izpolnjen, saj so ocenjeni prihodki nižji za več kot 10 %.

Če niste poslovali celotno leto 2019 (npr. ste bili registrirani 15. januarja 2019), veljajo drugačni pogoji. Do povračila ste upravičeni, če ocenite:

  • da bodo vaši povprečni mesečni prihodki v 2020 zaradi epidemije nižji za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v 2019.

V tem primeru je torej potrebno izračunati povprečno višino mesečnih prihodkov v 2019 in v 2020. Za lažje razumevanje navajamo nekaj primerov:

Povprečni mesečni prihodki v 2019
Povprečni mesečni prihodki v 2020
Komentar
0 EUR
10.000 EUR
Pogoj ni izpolnjen, ker ni prišlo do zmanjšanja prihodkov.
10.000 EUR
9.000 EUR
 
 
Pogoj ni izpolnjen, ker so ocenjeni prihodki nižji za 10 %, zahteva pa se ocena znižanja za več kot 10 %.
10.000 EUR
8.999 EUR
 
Pogoj je izpolnjen, saj so ocenjeni prihodki nižji za več kot 10 %.

Če v 2019 niste poslovali (npr. ste bili registrirani 15. januarja 2020), veljajo drugačni pogoji. Do povračila ste upravičeni če ocenite:

  • da bodo vaši povprečni mesečni prihodki v 2020 zaradi epidemije nižji za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v 2020 do 12. marca 2020.

V tem primeru je torej potrebno izračunati povprečno višino mesečnih prihodkov v 2020. Za lažje razumevanje navajamo nekaj primerov:

POVPREČNI MESEČNI PRIHODKI V 2020 DO 12. 3. 2020  POVPREČNI MESEČNI PRIHODKI V 2020 KOMENTAR
0 EUR  10.000 EUR Pogoj ni izpolnjen, ker ni prišlo do zmanjšanja prihodkov.
10.000 EUR 9.000 EUR Pogoj ni izpolnjen, ker so ocenjeni prihodki nižji za 10 %, zahteva pa se ocena znižanja za več kot 10 %.
10.000 EUR  8.999 EUR Pogoj je izpolnjen, saj so ocenjeni prihodki nižji za več kot 10 %.

ZIUZEOP je sprva določal nekoliko drugačne pogoje glede prihodkov: upoštevali so se prihodki v polletju v 2019 in 2020, upad prihodkov pa je moral biti višji (25 % ali 50 %). Ti pogoji so bili z novelo ZIUZEOP-A odpravljeni in ne veljajo več, pač pa se zgoraj opisani pogoji uporabljajo za nazaj in torej za vse vloge.

Pri tem se ne upoštevajo vsi vaši prihodki, pač pa samo prihodki iz prodaje, ki jih v letnem poročilu, oddanem na AJPES, izkazujete v postavki »ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE« z oznako »AOP 110«. Čisti prihodki od prodaje so tako praviloma le prihodki iz pridobitne dejavnosti (prihodki od prodaje blaga ali storitev) in sem ne sodijo članarine, donacije, subvencije ali dotacije. Več to tem tukaj.

Pri preverjanju teh pogojev upoštevajte, da prihodki, niso enaki prilivom oz. nakazilom na  transakcijski račun NVO. Če npr. prejmete decembra plačilo za opravljene storitve v obdobju med januarjem in novembrom, se takšno nakazilo knjiži kot prihodek v mesecih od januarja do novembra (bodisi v enakih zneskih, bodisi v različnih – odvisno od obsega storitev, ki jih plačilo zajema). Zgolj opozarjamo, da naknadno knjiženje prihodkov za nazaj lahko vpliva tudi na druge obveznosti – višina prihodkov po posameznih mesecih ali obdobjih se npr. upošteva pri  obračunu DDV (ki se obračuna glede na prihodke in ne nujno glede na izstavljene račune), zato so v primeru naknadnih popravkov prihodkov lahko potrebni tudi popravki obračuna DDV, če je NVO zavezanec za DDV.

Pravico do povračila nadomestila se torej odobri na podlagi vaše ocene, da so zgornji pogoji izpolnjeni. Dejansko izpolnjevanje pogojev pa se opravi naknadno, in sicer po predložitvi letnih poročil za 2020.

Pogojev glede upada prihodkov vam ni potrebno izpolniti, če imate status invalidske organizacije ali status humanitarne organizacije. Za te organizacije velja, da lahko državno pomoč dobijo, tudi če je upad njihovih prihodkov nižji od 10 % ali če do upada prihodkov sploh ne pride.

Nadaljnji pogoji za upravičenost povračila nadomestila plače so:

  • imate izpolnjene obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo in ki jih pobira FURS in
  • imate na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti do FURS in
  • imate na dan vložitve vloge predložene vse obračune davkov in obveznih prispevkov za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let (na FURS oddane vse REK-1 obrazce) in
  • nad NVO ni uveden postopek stečaja.

Tako povračilo nadomestil plač kot tudi oprostitev plačila obveznih prispevkov (več o tem spodaj) pomenita državno pomoč, ki je urejena tudi na ravni EU, saj pomeni državni poseg v sicer prost trg. Evropska komisija je zaradi epidemije določila posebna pravila državne pomoči, novela ZIUZEOP-A pa je posledično določila še dodatne pogoje, in sicer:

  • na dan 31. 12. 2019 niste bili t.i. podjetje v težavah, kar pomeni predvsem, da niste bili v stečajnem ali likvidacijskem postopku, v postopku prisilne poravnave in tudi niste izpolnjevali  pogojev za začetek takšnega postopka na podlagi predloga upnikov, da vaša izguba v zadnjem letnem poročilu, ko jo odštejemo od rezerv in lastnih sredstev organizacije, ne presega polovice vpisanega osnovnega kapitala itd. Več o teh pogojih tukaj (18 točka 2 člena)
  • skupni znesek pomoči ne sme preseči 800.000 eurov (120.000 eurov v sektorju ribištva in akvakulture oziroma 100.000 eurov na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov)
  • zgornji znesek velja kot skupna omejitev tako za državno pomoč po ZIUZEOP kot tudi za morebitna druga javna sredstva, ki so namenjena kritju istih stroškov.

 

Višina in trajanje pravice do povračila nadomestila

Delavcu, ki od 13. marca 2020 dalje ne dela zaradi višje sile (torej je na primer ostal doma zaradi varstva otrok) pripada po ZIUZEOP nadomestilo plače v višini 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev. Če delavec v zadnjih treh mesecih ni prejemal plače, temveč nadomestilo plače, mu pripada nadomestilo v višini 80 % osnove, od katere je bilo obračunano nadomestilo. Če delavec v zadnjih treh mesecih ni prejel niti ene mesečne plače, niti nadomestila,  mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi.  Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. V vsakem primeru nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače (940,58 evrov bruto).  

Država povrne izplačano nadomestilo plače, ki ga izplačate delavcu za dejansko upravičeno odsotnost z dela zaradi višje sile  med 13. marcem in 31. majem 2020, z možnostjo podaljšanja do 30. junija 2020, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana. Najvišje možno povračilo je enako povprečni mesečni plači v državi za 2019, preračunane na mesec (1.753,84 EUR). Če torej izplačate nadomestilo plače nad tem zneskom,  vam država povrne samo tolikšen znesek, razliko nad tem zneskom pa krijete sami.

Pomembno!  Najvišje povračilo, ki ga država povrne je tako 1.753,84 evrov bruto. Če delavcu pripada višje nadomestilo (če je 80 % plače več kot to), razliko krijete sami.

Pri tem velja opozoriti, da zakonska dikcija o višini povračila ni povsem jasna, saj zakon določa, da se povrne »v višini izplačanega nadomestila, zmanjšanega za prispevke zavarovanca«, kar nakazuje, da povračilo države ni enako neto izplačilu delavcu, pač pa se ta neto znesek zmanjša še za prispevke delavca. A je iz obrazložitve zakona in pojasnil MDDSZ razbrati, da je mišljeno povračilo celotnega nadomestila.

 

Oprostitev plačila obveznih prispevkov

Če ste upravičeni do povračila nadomestil plač za čas odsotnosti delavca z dela zaradi višje sile, ste za takšnega delavca oproščeni tudi plačila obveznih prispevkov za vsa socialna zavarovanja. Oprostitev velja za ves čas odsotnosti med 13. marcem in 31. majem 2020 z možnostjo podaljšanja na junij 2020, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana.

Oprostitev velja samo za obvezne prispevke, ki so obračunani največ od povprečne mesečne plače v državi za 2019, preračunane na mesec (1.753,84 EUR). Če izplačate  nadomestilo plače nad tem zneskom, ste oproščeni plačila prispevkov samo od takšnega zneska, prispevke od razlike nad tem zneskom pa krijete sami.

Prispevke do omenjenega zneska plača država, zato imajo delavci iz obveznih zavarovanj vse pravice (teče jim pokojninska doba, so zdravstveno zavarovani itd.). Morate pa še vedno poskrbeti za njihov obračun (oddati na FURS obrazec REK-1).

 

Vloga za pridobitev pravice do povračila nadomestila

Pravica do povračila nadomestila za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile ni avtomatična, pač pa je potrebno zanjo zaprositi. Vlogo se vloži v elektronski obliki na Portalu za delodajalce pri  Zavodu RS za zaposlovanje in sicer v osmih dneh, odkar je  delavec upravičeno odsoten z dela zaradi varovanja otrok, nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prometa ali zaprtja mej s sosednjimi državami. Skrajni rok je 31. maj 2020.

Če je delavec odsoten že pred uveljavitvijo interventnega zakona (to je pred 11. aprilom 2020, ko je ZIUZEOP pričel veljati), morate vlogo vložiti v osmih dneh od uveljavitve zakona. Novela ZIUZEOP-A določa podobno, in sicer lahko delodajalci za odsotne delavce pred njeno uveljavitvijo (pred 1 .5. 2020) ponovno vložite vlogo v osmih dneh od uveljavitve novele, to je do 9. 5. 2020. Če ste vlogo že oddali, je ni potrebno ponovno.

Vlaganje vlog je možno od 11. 4. 2020. Na portalu Zavoda RS za zaposlovanje vlogo vložite elektronsko, potrebne izjave so že vključene v vlogo, morate pa priložiti izjavo delavca o upravičeni odsotnosti. Gre za enotno vlogo, s katero zaprosite za povračilo nadomestila plač delavcem na začasnem čakanju na delo iz poslovnih razlogov in odsotnosti iz razlogov višje sile.

Pomembno!  Če je torej delavec že odsoten od dela zaradi višje sile (varstva otrok itd.), morate vlogo za povračilo nadomestila plače vložiti najkasneje v osmih dneh od uveljavitve zakona, to je 9. 5. 2020. Vlogo morate  oddati v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje. Zaradi morebitne preobremenjenosti strežnikov priporočamo, da se ne čaka na zadnji dan roka. Če ste vlogo že oddali, je ni potrebno ponovno.

Ob oddaji vloge bodite pozorni, da izpolnjujete vse pogoje za povračilo nadomestila po ZIUZEOP, torej tudi, da je odsotni delavec upravičen do 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev (in ne 50 %, kot določa Zakon o delovnih razmerjih) od 13. marca 2020 dalje.

Vlogi je potrebno priložiti:

  • izjavo, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica zaprtja vrtcev in šol IN drugih objektivnih razlogov (npr. nezmožnost zagotovite varstva kako drugače) ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zato prejemajo nadomestilo plače,
  • dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti (npr. da glede na kraj, iz katerega se je vozil na delo, ni na delo več možno priti z javnim prevozom, sam pa nima lastnega avtomobila oziroma vozniškega izpita; izjavo starša, da ne more zagotoviti ustreznega varstva za svojega otroka in drugi starš zaradi svojih delovnih obveznosti ne more varovati otroka …) in
  • podatek o deležu sofinanciranja iz državnega proračuna v letu 2019, če NVO uveljavlja pravico do povračila nadomestila za delavca, katerega zaposlitev je že sofinanciranja iz proračuna v okviru posebnega programa. Sem sodijo npr. programi javnih del, zaposlitve v okviru aktivne politike zaposlovanja in podobnih ukrepov Zavoda RS za zaposlovanje, ne pa sofinanciranje plač v okviru javnih razpisov ministrstev ali občin za izvajanje dejavnosti NVO.

Pomembno! Za pravilnost izjave o razlogih za odsotnost delavca zaradi višje sile kazensko in materialno odgovarjate. Zato vam svetujemo, da od delavcev zberete izjave in dokazila, ki utemeljujejo njihovo upravičeno odsotnost in ste pri tem dosledni. Lastno izjavo delavca o nezmožnosti opravljanja dela za vašo NVO lahko izdelate v e-pravniku ali uporabite vzorec v word dokumentu.

 

Povračilo sredstev po oddaji vloge

Po prejemu pravice do povračila nadomestila ima Zavod RS za zaposlovanje osem dni časa, da odloči o vlogi in o tem izda sklep. Zavod v sklepu določi:

  • osnovo za izračun nadomestil plače,
  • način izračuna povračila nadomestil plače,
  • višino povračila nadomestil plače,
  • vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog,
  • razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo,
  • rok za izplačilo,
  • obdobje vračanja sredstev,
  • spremljanje in poročanje NVO in
  • sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.

Točne obveznosti NVO glede vsebine zahtevkov se torej lahko določijo tudi s sklepom Zavoda RS za zaposlovanje in lahko zajemajo npr. kopije pogodb o zaposlitvi, dokazila o prejetju, dokazila o obračunanih davkih in prispevkih, dokazila o nakazilu nadomestila na TRR delavca itd.

Po pravnomočnosti sklepa o pravici do povračila nadomestila država izplača povračilo 10. dan v mesecu, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače. Če boste pravočasno vložili popolno vlogo na ZRSZ in nato prejeli sklep ZRSZ o povračilu izplačanih nadomestil plače ter na dan 28. 4. 2020 imeli oddan i-REK, lahko prvo nakazilo pričakujete 11. maja (povračilo izplačila nadomestila za mesec marec). ZRSZ bo podatke za povračilo nadomestil plač preverjal na podlagi i-REK obrazcev in sicer na dan:

  • 28. 4. 2020 za izplačila povračil na dan 11. 5. 2020,
  • 29. 5. 2020 za izplačila povračil na dan 10. 6. 2020 ter
  • 29. 6. 2020 za izplačila povračil na dan 10. 7. 2020.
 

Obveznosti NVO po pridobitvi  pravice do povračila nadomestila

V času upravičenosti do povračila nadomestil ste dolžni odsotnemu delavcu izplačevati nadomestilo plače za čas nezmožnosti za delo, kot jih določa ZIUZEOP (torej 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev, a ne manj kot je minimalna plača).

Če delavcu preneha upravičenost do  odsotnosti z dela zaradi višje sile (npr. pridobi možnost varstva otrok, znova je vzpostavljen javni potniški promet), morate o tem takoj obvestiti Zavod RS za zaposlovanje. 

Po potrebi boste morali Zavodu RS za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti in tudi omogočiti pregled v svojih prostorih. V slednjem primeru morate omogočiti tudi vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi s prejetimi sredstvi in izpolnjevanjem svojih obveznosti.

Na zahtevo Zavoda RS za zaposlovanje pa morate posredovati  tudi pisna dokazila in listine iz katerih bo  razviden način uveljavljanja pravic po tem ZIUZEOP.

V letu 2020 ali za leto 2020 prav tako ne smete izplačevati dela plače za poslovno uspešnost oziroma nagrade poslovodstvu. V primeru takšnega izplačila morate o tem obvestiti FURS, prejeto državno pomoč (nadomestila plač in oprostitev plačila obveznih prispevkov) pa vrniti skupaj z obrestmi.

 

Delavci, ki ne delajo zaradi višje sile in zbolijo ali pa želijo koristiti pravice starševskega varstva

Če gre delavec medtem, ko ne dela zaradi višje sile (npr. med varstvom svojega otroka), na bolniško ali pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi pravic iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja ali starševskega varstva (npr. v primeru koriščenja očetovskega dopusta) se mu v tem času nadomestilo za odsotnost z dela zaradi višje sile ne izplačuje. Takšno drugo nadomestilo na podlagi ZIUZEOP ni povrnjeno, lahko pa je na podlagi druge zakonodaje s področja invalidskega, zdravstvenega, starševskega varstva, itd.

ZIUZEOP pa določa, da država krije nadomestilo delavca na bolniški zaradi bolezni ali poškodbe, že od prvega dne njegove odsotnosti in ne šele od 30 dne. Za  delavce, ki imajo na dan uveljavitve ZIUZEOP  (predvidoma 11. aprila 2020) že pravico do  bolniške odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, krije njihovo nadomestilo plače država od predvidoma 11. aprila dalje. Več o tem tukaj.

Najpogostejša vprašanja in odgovore glede pravice do povračila nadomestila delavcem, ki so odsotni z dela zaradi višje sile tukaj.