Pri članarinah je najprej treba ugotoviti, čemu je članarina namenjena, saj je od tega odvisno, ali obstaja obveznost izdaje (in posledično davčne potrditve) računa ali ne. Če pobrano članarino porabite izključno za delovanje organizacije (npr. za plačilo stroškov prostora pisarne, elektrike, za plačilo računovodstva, za potne stroške prostovoljcev itd.) in torej ne gre za plačilo neke storitve, ki jo nato nudite članu, potem vam zanjo ni potrebno niti izstaviti niti potrditi računa, saj ne gre za dobavo blaga ali storitve proti plačilu. Če pa članarino porabite zato, da članu nudite neke storitve ali blago, za katerega morajo drugi, ki niso plačali članarine, posebej plačati, potem morate za takšno članarino izstaviti račun in ga, v primeru plačila z gotovino, tudi davčno potrditi, saj gre evidentno za odplačno storitev. Tak primer bi bil, kadar člani društvu plačajo članarino, iz te pa se potem financira priprava in pošiljanje časopisa oz. revije, društveni izleti, brezplačna ali cenejša udeležba na raznih usposabljanjih ali prireditvi in podobno. V teh primerih se članarina šteje kot plačilo za storitev ali blago. Enako velja, če članu na podlagi članarine pripadajo kakšni popusti – ali pri društvu ali v kakšni drugi trgovini. Če vam član plača članarino, pa potem storitev ali ugodnosti ne koristi (npr. se ne udeleži društvenega izleta, ne koristi popusta pri kotizaciji), potem računa za članarino ni potrebno niti izstaviti, niti potrditi, saj do dobava blaga ali storitve sploh ni prišlo.
V primerih, ko del članarine porabite za financiranje opisanih storitev za člane, del članarine pa se porabi za delovanje organizacije, morate račun izdati in davčno potrditi samo za tisti del članarine, ki predstavlja plačilo za dobavo storitve ali blaga.
Če članarine ne želite porabiti za aktivnosti za člane, temveč zgolj za delovanje društva, lahko med drugim to operativno zagotovite tako, da pristojni organ vaše organizacije sprejme sklep, »da se prejeta članarina porabi za plačilo stroškov delovanja društva: elektrike, prostora, računovodstva« ali »da se prejeta članarina porabi za kritje potnih in drugim materialnih stroškov dela organov in prostovoljcev društva« ali »da se organizacija izleta za uporabnike člane krije iz donatorskih sredstev zavoda« in podobno. Seveda morate potem zagotoviti, da je tudi dejanska poraba takšna oziroma da so za financiranje morebitnih storitev za člane zagotovljeni drugi viri sredstev.
Pristojni organ za sprejem takšnega sklepa določajo akti vaše organizacije. Pri tem ni potrebno, da akti določajo, kateri organ je pristojen za odločanje o porabi članarine, temveč zadošča tudi bolj splošna določba, da je organ pristojen za finančno upravljanje ali za upravljanje organizacije. Pri društvih je to praviloma upravni organ (upravni ali izvršni odbor), pri zavodih direktor, pri ustanovah pa predsednik uprave.
Obveznosti izdaje in potrjevanja računov pri prejemu članarine pojasnjuje tudi FURS v odgovorih na najpogostejša vprašanja o davčnem potrjevanju računov (glej odgovore: 180 in 239-242).