kako oblikovati prepričljiva protestna sporočila?

S protesti pritegnemo pozornost, predvsem pa vzpostavimo povezavo z ljudmi, ki bodo podprli naša stališča. Poiskati prepričljive argumente in oblikovati močna protestna sporočila je zahtevno delo – sploh če upoštevamo, da je protest orodje, ki ga uporabimo takrat, ko so tisti z močjo odločanja temo že prezrli ali pa jo namenoma odrinili na rob.

European Center for Non-for-Profit-Law je v vodiču Communicating Protest: How to Frame Persuasive Messages (Komunicirati protest: kako uokviriti prepričljiva sporočila, op. p.) zbral ideje in primere, kako oblikovati protestna sporočila in organizirati kampanje, da bi konflikt spremenili v priložnost za spremembo. Avtorji priročnika so proučili proteste po vsem svetu in poiskali odgovore na vprašanja, kako sodržavljanke in sodržavljane uspešno spodbuditi k temu, da se pridružijo aktivistom v borbi proti močnejšim nasprotnikom.

Uspešna komunikacija protesta običajno:

• Jasno izraža cilj;
• Vključuje protestne dejavnosti za podkrepitev ključnih sporočil;
• Jasno identificira osebo, skupino oziroma organ, ki ignorira vaše mnenje in je odgovoren za nejevoljo;
• Ne pušča dvoma, kdo protestira in zakaj;
• Spodbuja ljudi, da podprejo protest.

V nadaljevanju vam bomo podrobneje predstavili vse naštete sestavine uspešnega komuniciranje protesta. Preden začnemo, pa naj spomnimo, da je predpogoj za uspešna sporočila uporaba jasnega, razumljivega, preprostega jezika.

Izrazi, kot so »človekove pravice«, »svoboda govora«, »pravica do zbiranja in združevanja«, »ustavna pravica« itd. ljudem izven vašega mehurčka podpornikov ne povedo prav veliko. Zapletene, abstraktne pojme razložite na čim bolj plastičen način: pojasnite, kako te pravice državljankam in državljanom pomagajo pri ustvarjanju varne, ljubeče skupnosti, ki si jo želijo zase in za svoje družine.

1. Povejte, kaj želite doseči.

Zelo pomembno je, da se osrednje sporočilo protesta nanaša na cilj, ki ga želite doseči, in ne na organizacijske vidike protesta. Pojasnite, za kaj se borite.

Ne recite: Naše sporočilo je, da mora vlada prisluhniti 100.000 ljudem, ki so se danes zbrali na demonstracijah.

Recite raje: Z današnjimi demonstracijami smo pokazali, da si želimo družbo, v kateri so vsi ljudje obravnavani enakopravno.

Ne recite: S protestom smo dokazali, da mnogo ljudi od vlade zahteva ukrepanje.

Recite raje: Želimo si živeti na varnem in zdravem planetu, na katerem bodo lahko odraščali tudi naši otroci in vnuki.

Svoj cilj predstavite kot nekaj, kar presega razlike med ljudmi, zlasti razlike, ki jih skušajo poudariti in poglobiti vaši nasprotniki, kot na primer družbeni status, višina dohodka, podeželje-mesto, življenjski slog, politična opredeljenost. Tako ustvarite sliko o »nas«, ki vključuje tako protestnike kot širše občinstvo.

Primer: Ne glede na to, za katero stranko ste volili / kdo ste / od kod prihajate / ali živite v mestu ali na podeželju / kakšen poklic opravljate / ali imate radi košarko ali glasbo / koliko denarja imate v svojem žepu …

Ali pa bolj specifično: Ne glede na to, ali živite v Murski Soboti ali v Piranu …

Cilj izrazite z oprijemljivimi in pozitivnimi izrazi.

Oprijemljivo pomeni, da jasno poveste, kako to, za kar se zavzemate, prinaša svobodo, pravičnost, sočutnost, dobro počutje, varnost … za ljudi, za katere nam je mar – partnerje, sorodnike, družino, prijatelje.

Pozitivno pomeni, da ne rečete »mi smo proti ...«, temveč »mi smo za …«. Za kaj protestirate?

Namesto, da bi rekli: Protestiramo proti korupciji.

Raje recite: Večina od nas si želi, da bi politiki, ki smo jih izvolili, naša skupna sredstva uporabili za financiranje stvari, ki jih naša skupnost potrebuje, kot na primer dobre ceste, šole in bolnišnice.

Ali pa: Vsi mislimo, da bi morali tisti, ki upravljajo z našo državo, sprejeti takšne zakone, ki služijo nam, in ne zakonov, ki pomagajo njihovim prijateljem milijonarjem še bolj obogateti.

Namesto, da bi rekli: Smo proti napadom na civilno družbo / vmešavanju v neodvisne medije.

Raje recite: Večina nas misli, da bi morali naši predstavniki narediti tisto, kar je najboljše za vse nas / sprejeti zakone, ki jih želimo / uporabiti pooblastila, ki smo jim jih dali, da izboljšajo življenje nam in našim bližnjim.

Namesto, da bi rekli: Hočemo, da so nevladne organizacije vključene v odločanje glede okoljskega načrtovanja.

Raje recite: Vsi si želimo, da bi naši družinski člani dihali čist zrak in pili čisto vodo. / Vsi si želimo, da bi bili parki in plaže, v katerih smo uživali kot otroci, tam tudi v prihodnosti, za naše družine.

2. Svoja sporočila podkrepite z dejavnostmi v živo.

Protesti so lahko zabavni. Neverbalna komunikacija, ki jo lahko izkoristite na protestih v živo, lahko vaša sporočila še dodatno okrepi in v ljudeh vzbudi močnejša čustva kot zgolj besede.

Primer: Boj za enakopravnost vseh porok

Na protestih za enakopravnost vseh porok so ljudje od Bosne do Avstralije zaigrali sklenitev zakonske zveze v tipičnih poročnih oblačilih. S tem so poudarili univerzalno naravo poroke – ljubezen med dvema osebama – namesto, da bi se osredotočali na posebnosti. Slike, ki jo jih protestniki objavljali na družbenih omrežjih, so prikazovale nasmejane in zadovoljne pare, pospremili pa so jih s pozitivnimi ključniki, kot na primer #loveislove (ljubezen je ljubezen, op. p.). Tako so ustvarili pozitivno gibanje, ki ga preveva upanje.

Primer: Boj za delavske pravice v Turčiji

Vsak protest delavcev v Turčiji, ki ga organizirajo delavski sindikati, spremlja tradicionalni ples. Ples seveda nima nobenega opravka z zahtevami po višjih plačah, pač pa sporoča, da so protestniki enotni in stojijo z ramo ob rami, kar je edini način za izboljšanje življenj vseh ljudi, ki živijo v Turčiji. Solidarnost in enotnost protestnikov je s preprostim dejanjem plesa še podkrepljena.

3. Povejte, kdo je odgovoren za nastalo situacijo.

Protesti so po svoji naravi moteči, kar je pogosto bistveno za uspeh, vendar lahko zunanji opazovalci protestnike zaradi tega vidijo kot povzročitelje težav. Izjemno pomembno je, da jasno poimenujete osebo ali skupino, ki je odgovorna za situacijo, zaradi katere protestirate. To ni bistveno le za to, da bodo te osebe prevzele odgovornost, pač pa tudi zato, da bodo ostali ljudje bolje razumeli vzroke za protest in vas podprli.

Ne glede na to, ali protestirate proti vladi  ki zakone sprejema brez posveta s strokovnjaki in tistimi, ki se jih spremembe tičejo, ali pa korporaciji, ki s svojim delovanjem škoduje lokalnim prebivalcem: za motnje, ki jih povzroči protest, niso odgovorni protestniki, temveč slabo ravnanje tistih z močjo odločanja.

Skrbno premišljeno sporočilo mora torej vključevati poimenovanje osebe oziroma organa, odgovornega za nastalo situacijo, ter jasen poziv k spremembi njihovega pristopa.

Ne recite: Na tisoče oseb, ki so jih čez noč izselili iz javnih stanovanj, je postavilo blokade pred svojimi starimi domovanji.

Recite raje: Minister XY, ki je zadolžen za stanovanjsko politiko, se je odločil čez noč izseliti na tisoče oseb, zaradi česar so te pred svojimi domovanji postavile blokade.

Ne recite: Delavci so ustavili proizvodnjo, da bi se poskušali izpogajati za višje plače.

Recite raje: Podjetje je zavrnilo razpravo z delavci, ki si želijo višjih plač. Delavci so zato pričeli s stavko, da bi podjetje prisluhnilo njihovim stališčem.

4. Jasno povejte, kdo protestira in zakaj.

Pomembno je, da temo protesta predstavite iz perspektive tistih, ki so prizadeti. Občinstvo mora razumeti, kaj je tisto, kar so odločevalci in mediji ignorirali. Ne pozabite na svoj cilj: občinstvo vas bo podprlo z večjo verjetnostjo, če jim boste jasno dali vedeti, kakšne so vaše zahteve – kakšen je torej želeni izid protesta.

Tisti, ki se na protestih izpostavijo z nastopom, zelo pomembno prispevajo k »avtentičnosti« protesta. Ne glede na to, kako razgledani in kako dobri govorci so – če nimajo osebne povezave z vzrokom protesta, lahko njihova prisotnost zmanjša čustvenost in moč sporočila protestnikov.

Protesti proti korporacijam, ki prekomerno onesnažujejo okolje, bodo tako najbolj prepričljivi, če jih bodo vodili lokalni prebivalci, ki dejansko občutijo posledice onesnaževanja (primer demonstracij Zasavčanov proti sežiganju odpadkov v tovarni Lafarge Cement Trbovlje).

5. Povabite ljudi, da se vam pridružijo. Spomnite jih na pretekle uspehe!

Protesti temeljijo na občutku skupnosti in kolektivnem dejanju, ki sporočilo pošilja tako zunanjim opazovalcem kot tistim, ki na protestu sodelujejo. Veliko število protestnikov, ki izraža svojo zaskrbljenost glede vzroka protesta, legitimizira protest in zagotavlja večje možnosti za uspeh.

Pomembno je, da imajo vsi sodelujoči – bodisi v živo, bodisi na spletu – občutek, da so del skupnosti. To se v fizični množici ljudi zgodi spontano, vendar lahko skupnost zgradimo tudi na spletu.

V nigerijski kampanji proti policijskemu nasilju so na primer ustvarili ključnik #EndSARS. Protestniki so ga na družbenih omrežjih uporabili več kot 28-milijonkrat in oblastem na tak način pokazali, da zahtevajo pravičnost.

Pri pozivu bodite jasni. Svoje občinstvo prosite, naj naredi nekaj, kar bo pomagalo pripeljati do rešitve, ki jo zahtevate, pa naj bo to udeležba na protestu, deljenje vsebine na družbenih omrežjih ali pa podpis peticije.

Pogosto se zgodi, da se ljudje, ki vas poslušajo, sicer strinjajo z vami, vendar ne ukrepajo, ker menijo, da se stvari tako ali tako ne da spremeniti. Če želite premagati ta skepticizem in vdanost v usodo, jih spomnite na pretekle dogodke, ko se je stanje v državi izboljšalo zaradi skupne akcije prebivalk in prebivalcev. Lahko gre za spremembo zakona ali pa kak drug dosežek, ki se je morda zdel nemogoč, dokler se ni zgodil (npr. visoka udeležba na referendumu o vodi).

____________________________________ 

Pripravo tega prispevka je sofinanciralo Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za NVO v okviru Javnega razpisa za podporno okolje za razvoj nevladnih organizacij 2019–2023.