V prvem letu je Golobova vlada dokazala, da se da s stroko in z javnostmi delati drugače. Stroke in javnosti se v zadnjem letu ne prezira, zasmehuje in osira po socialnih omrežjih ali intervjujih. Ponovno prihajajo vabila na usklajevalne sestanke, odpirajo se vrata dialoga v različnih delovnih in posvetovalnih skupinah in svetih in vlada komunicira spoštljivo. Vseeno pa javnost v razpravo o predlogih predpisov ni vključena pogosteje, kot je to bila v prvem letu zadnje vlade Janeza Janše. Rezultati števca kršitev resolucije o normativni dejavnosti bi morali biti bistveno boljši.
Vlada v 66 % primerov priprave novih predpisov ni upoštevala Resolucije o normativni dejavnosti. V primerjavi s prejšnjo Janševo vlado, ki je Resolucijo kršila v 70 % primerov, so podatki prvega leta Golobove vlade na prvi pogled le malce bolj spodbudni. Vendar, če Janšo in Goloba primerjamo po prvem letu vladanja, Golobova vlada Resolucije ni upoštevala bistveno pogosteje. V prvem letu je Janševa vlada Resolucijo kršila v 66.74 % primerov, Golobova vlada pa v 66.54 % primerov. Razlika je torej zanemarljiva. Še vedno smo daleč od spoštovanja minimalnega 30-dnevnega roka za posvetovanje in sistematičnega vključevanja javnosti in stroke v pripravo predlogov predpisov.
Glede upoštevanja resolucije o normativni dejavnosti (Ren-Dej) smo v CNVOS neizprosni do sleherne vlade. Od vzpostavitve števca kršitev leta 2009 je vlada Roberta Goloba tako že sedma po vrsti, ki ji pri izpolnjevanju določil resolucije gledamo pod prste. Sodelovanje javnosti v razpravah ob pripravi predpisov namreč ni samo sebi namen, temveč služi smiselnosti, jasnosti, preglednosti, kakovosti in določnosti predpisov. Predvsem je tam zato, da pripravljavca zakona spodbuja k premisleku o dejanski učinkovitosti predpisov in mu omogoča pridobivanje koristnih informacij. Po drugi strani pa javnosti omogoči konstruktivno in na rezultate naravnano sodelovanje v procesu priprave zakonodaje.
Vlada je v prvem letu delovanja pripravila 514 novih predpisov, pri katerih je javnost na ustrezen način v razpravo o predlogih vključila le v 172 primerih. Najpogostejša kršitev je bila določitev prekratkega roka za komentiranje. Za neupoštevanje tega pravila, ki predstavlja kar 70 % vseh kršitev resolucije (237 kršitev od 342), so najbolj zaslužna Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (60 kršitev; 25 %), Ministrstvo za zdravje (36 kršitev; 15 %) in Ministrstvo za infrastrukturo (27 kršitev; 11 %).
Resolucija minimalnega 30-dnevnega roka za posvetovanje in podajanje pripomb ne postavlja arbitrarno, temveč iz premisleka, da je za kakovosten odziv javnosti treba omogočiti dovolj časa. (Pre)kratki roki ne omogočajo široke in poglobljene analize objavljenih predlogov in gradiv, posvetovanja s kolegi iz stroke ali s skupinami, ki jih predlogi neposredno zadevajo, kaj šele priprave in formulacije morebitnih kakovostnih dopolnil in predlogov. Prekratka javna posvetovanja so zato praviloma slaba in neproduktivna posvetovanja.
Arbitrarno odločanje predlagatelja o tem, ali je javna razprava pomembna ali ne, je podobno nesmiselno in morda celo nevarno kot arbitrarno odločanje o upoštevanju prometne signalizacije. Zagotavljanje javne razprave mora postati nekaj tako samoumevnega, kot je postanek na rdeči luči. Ne »kdaj ja, kdaj ne«. Posvetovanje o alternativah, najboljših praksah, učinkih in morebitnih prihodnjih izzivih mora biti stvar vsakokratnega procesa priprave predlogov predpisov.
66 je bilo takih predpisov, ki bi po določilih resolucije (in vladnega poslovnika) morali v posvetovanje, pa so bili potrjeni brez dneva javne razprave. To sicer predstavlja le 19.3 % vseh kršitev, vendar je ta kršitev najhujša, saj onemogoča sleherno sodelovanje javnosti pri oblikovanju vsebine predpisa. Ministrstvo za javno upravo je tako kar 15 od svojih 19 predlogov pripravilo brez vsake javne razprave, a je le pri dveh uspelo izkazati opravičljive razloge za njeno opustitev. Pri ostalih 13 predlogih se je največkrat (neupravičeno) sklicevalo na naravo gradiva, ki da ne zahteva javne razprave, kar pa po resoluciji in vladnem poslovniku ne spada med opravičljive razloge. Resolucija in poslovnik sta namreč jasna: razprava je lahko opuščena samo zaradi varnosti ali obrambe države, odprave posledic naravnih nesreč ali preprečitve težko popravljivih posledic za delovanje države. V kolikor se ministrstva pri svoji argumentaciji ustrezno naslonijo na te kriterije in jih obrazložijo, naš števec tega ne zabeleži kot kršitev.
Več kot 50% upoštevanje resolucije gre glede na nespodbudne rezultate jemati za pravi dosežek. Najbolje se je v tem mandatu zaenkrat odrezalo Ministrstvo za okolje in prostor, ki je Ren-Dej upoštevalo v 68 % primerov. Nad 50 % je tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki se je Resolucije držalo v 55 % primerov. Ostala ministrstva so resolucijo večkrat kršila kot upoštevala.
Odkar v CNVOS spremljamo izpolnjevanje resolucije, še nobeni vladi ni uspelo spoštovati zapovedanih rokov za javne razprave v več kot 50 % primerov.
Števec kršitev Ren-Dej se posodablja vsak ponedeljek, analizo števca pa opravlja pravna služba CNVOS.
(Analiza je bila posodobljena 30. maja 2023)
