Skoraj pet let od uveljavitve Zakona o nevladnih organizacijah veliko (zasebnih) zavodov svojih aktov o ustanovitvi še vedno ni uskladilo z zakonom. V razpisih za financiranje NVO, ki jih izvajamo skupaj s partnerji, smo v CNVOS po vzoru ministrskih javnih razpisov statutarne pomanjkljivosti doslej tolerirali (prijavitelji so lahko podpisali izjavo, da bodo akt uskladili z ZNOrg ob prvi naslednji spremembi akta). V naših novih razpisih za NVO, od marca naprej, pa bomo izpolnjevanje pogojev, ali je organizacija statutarno NVO ali ne, preverjali v celoti.

Zakon, ki opredeljuje nevladne organizacije, velja že od aprila 2018. Med pogoji, po katerih organizacija velja za NVO, je tudi pogoj neprofitnosti. Zakon pravi, da je neprofitna tista organizacija, ki ima v svojem aktu določeno, da:

  • presežek prihodkov nad odhodki uporablja izključno za doseganje svojega namena ali ciljev,
  • svojega premoženja v nobenem primeru ne deli med svoje ustanovitelje, člane ali druge osebe,
  • v primeru prenehanja, po poravnavi vseh obveznosti, svoje premoženje prenese na drugo nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom ali nepridobitno pravno osebo javnega prava.

Več o izpolnjevanju pogoja neprofitnosti si lahko preberete tukaj.

Pred kratkim smo na CNVOS analizirali akte o ustanovitvi (zasebnih) zavodov s področja zdravstva, sociale in izobraževanja. Pregledali smo 1317 ustanovnih aktov. Od teh jih kar 1000 ne izpolnjuje kriterija neprofitnosti in s tem pogojev za NVO. Od tega jih je 870 sicer imelo urejeno ne-delitev presežka, vendar hkrati niso imeli urejenega prenosa premoženja na drugo nevladno organizacijo oziroma nepridobitno pravno osebo javnega prava v primeru prenehanja.

Javni financerji in po njihovem vzoru tudi CNVOS s partnerji v okviru Programa Active Citizens Fund v Sloveniji smo tovrstno delno neizpolnjevanje pogoja neprofitnosti, ki se nanaša na prenos premoženja ob prenehanju, doslej tolerirali in prijaviteljem na razpise za NVO omogočali podpis izjave, da bodo pomanjkljivosti uredili ob prvi naslednji spremembi akta.

Ker smo v CNVOS prepričani, da je 5 let dovolj dolgo »prehodno obdobje« in si obenem želimo, da se zakon dosledno uveljavi in spoštuje, smo se odločili, da bomo v naših javnih razpisih, ki jih bomo objavili od marca 2023 naprej (razpisi v okviru Programa IMPACT4VALUES), upravičenost NVO preverjali v celoti. Vsem zavodom, ki nameravajo kandidirati na razpisih za NVO, zato priporočamo, da preverijo svoje akte o ustanovitvi oz. njihovo skladnost z ZNOrg.

 

Primer prijavitelja

Pojasnilo

Zavod ima v aktu o ustanovitvi glede uporabe presežka navedeno:

»Zavod razpolaga s presežkom prihodkov nad odhodki, ki jih doseže pri opravljanju svoje dejavnosti tako, da jih porabi za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti, lahko pa ga izplača tudi svojim ustanoviteljem.«

Pogoj glede uporabe presežka in prepovedi delitve premoženja ni izpolnjen, ker akt o ustanovitvi omogoča izplačilo presežka prihodkov nad odhodki. Potrebna je uskladitev akta, podaja posebne izjave zaradi neizpolnjevanja tega pogoja ni možna.

Pogoj glede prenosa premoženja se presoja ločeno.

Zavod v aktu o ustanovitvi nima določb o usodi premoženja v primeru prenehanja zavoda.

Pogoj glede prenosa premoženja ni izpolnjen, saj takšen zavod lahko v primeru prenehanja prenese premoženje na ustanovitelja ali na katerokoli drugo osebo. Potrebna je uskladitev akta.

Zavod ima v aktu o ustanovitvi glede uporabe presežka navedeno:

»Zavod razpolaga s presežkom prihodkov nad odhodki, ki jih doseže pri opravljanju svoje dejavnosti tako, da jih porabi za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti in v druge z zakonom določene namene«.

Pogoj glede uporabe presežka in prepovedi delitve premoženja je izpolnjen, ker akt o ustanovitvi ne določa, da se presežek lahko deli. Določba, da se presežek »uporabi za druge z zakonom določene namene« tega še ne omogoča.

Zavod ima glede prenosa premoženja v aktu o ustanovitvi navedeno:

»V primeru prenehanja zavoda se sredstva, ki ostanejo po zaključnem stečajnem postopku ali likvidaciji, razdelijo v skladu z veljavno zakonodajo.«.

Pogoj glede prenosa premoženja ni izpolnjen, saj ni jasno opredeljeno, kaj se zgodi s premoženjem v primeru prenehanja zavoda. »Veljavna zakonodaja« namreč za zavode tega ne ureja. Potrebna je uskladitev akta.

Zavod ima v aktu o ustanovitvi glede uporabe presežka navedeno:

»Zavod razpolaga s presežkom prihodkov nad odhodki, ki jih doseže pri opravljanju svoje dejavnosti tako, da jih porabi za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti ter izključno za doseganje namena in ciljev zavoda. Zavod svojega premoženja ne deli med ustanovitelje ali druge osebe.«.

Pogoj glede uporabe presežka in prepovedi delitve premoženja je s takšno dikcijo izpolnjen.

Pogoj glede prenosa premoženja se presoja ločeno.

Zavod ima glede prenosa premoženja v aktu o ustanovitvi navedeno:

»Če zavod preneha, se njegovo premoženje, po poravnavi obveznosti, prenese na nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom«.

Pogoj glede prenosa premoženja je s takšno dikcijo izpolnjen.

Glede razpolaganja s presežkom ima zavod določeno:

»Zavod razpolaga s presežkom prihodkov nad odhodki, ki jih doseže pri opravljanju svoje dejavnosti tako, da jih porabi za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti kot to za nevladno organizacijo določa zakon, ki opredeljuje nevladno organizacijo. O načinu razpolaganja s presežkom odloča svet zavoda v skladu s programom in finančnim načrtom zavoda.«

Pogoj glede uporabe presežka in prenosa premoženja je s takšno dikcijo izpolnjen.

Glede prenosa premoženja v primeru prenehanja zavoda je v aktu navedeno:

»V primeru prenehanja zavoda se premoženje zavoda prenese na nevladno organizacijo, kot jo določa zakon, ki opredeljuje nevladno organizacijo.«

Pogoj glede uporabe presežka in prenosa premoženja je s takšno dikcijo izpolnjen.