Delodajalci so skladno z zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu dolžni zagotavljati varnost in zdravje delavcev pri delu. Epidemija koronavirusa je že terjala številne prilagoditve delovnega procesa in okolja. Ob tem nevladnim organizacijam svetujemo, da pregledajo obstoječo dokumentacijo in interne akte s področja varnosti pri delu ter jih glede na spremenjene razmere in sprejete ukrepe ustrezno dopolnijo.

 

Izjava o varnosti in ocena tveganja

Osnovni dokument s področja varnosti in zdravja pri delu, ki ga mora imeti vsak delodajalec, je izjava o varnosti in ocena tveganja. Izjavo o varnosti z oceno tveganja morate popraviti in dopolniti vsakič, ko ukrepi niso več zadostni ali se spremenijo okoliščine na podlagi katerih je nastala trenutna izjava o varnosti z oceno tveganja.

V aktualni situaciji epidemije ukrepi, ki jih kot delodajalec zagotavljate na podlagi pred-epidemične ocene tveganj, praviloma ne zadostujejo, zato morate sprejeti in izvajati dodatne ukrepe, ti pa morajo biti navedeni v izjavi o varnosti z oceno tveganj.

Vsebina dokumenta je določena v 17. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Delodajalec mora pisno identificirati potencialne nevarnosti, ugotoviti, kateri delavci so nevarnosti potencialno izpostavljeni, oceniti tveganja ter odločiti o uvedbi ukrepov za zmanjševanje tveganja. Izjava o varnosti z oceno tveganja mora vsebovati tudi načrt za izvedbo predpisanih ukrepov, načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti ter opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. K izjavi o varnosti z oceno tveganja morate priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki, zato pri pripravi ustreznih ukrepov vključite tudi njih.

V primeru, da delodajalec ne prilagodi oz. posodobi izjave o varnosti in ocene tveganja, ko ukrepi niso več zadostni oz. če so se spremenile okoliščine, je lahko ob morebitnem nadzoru s strani Inšpekcije za delo kaznovan. Kazen je določena v razponu d 2.000 do 40.000 evrov za pravno osebo (npr. zavod) in v razponu od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca (npr. direktorja zavoda).

Pomembno! Pojem delodajalec v zakonodaji s področja varnosti in zdravja pri delu pomeni vsako pravno ali fizično osebo,  ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali zagotavlja delavcu delo na katerikoli drugi pravni podlagi (npr. avtorska pogodba, študentska napotnica, dogovor o prostovoljstvu). Bistveno je, da gre za osebo, ki je navzoča v delovnem procesu, ki ga organizirate, vodite in neposredno ali posredno nadzirate (delo pogosto poteka v vaših delovnih prostorih, ni pa to nujno, na primer, če gre za delo od doma).

 

Ali lahko izjavo pripravite sami?

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa, da morata pri izdelavi strokovnih podlag za izjavo o varnosti sodelovati strokovni delavec za varstvo pri delu in izvajalec medicine dela.

Tako morate za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu določiti enega ali več strokovnih delavcev za varnost pri delu.  Kot strokovnega delavca za varnost pri delu lahko določite enega izmed delavcev,  oziroma delo strokovnega delavca opravlja sama odgovorna oseba delodajalca (npr. direktor zavoda). A delavec oziroma odgovorna oseba delodajalca lahko te naloge opravlja le v primeru, ko ima opravljen strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu. Opravljanje strokovnih nalog v zvezi z varnostjo pri delu pa se lahko prenese tudi na zunanje strokovne službe. Tej praksi sledi večina delodajalcev.  To so zunanji izvajalci, ki imajo posebno dovoljenje za opravljanje te dejavnosti.

Vloga izvajalca medicine dela (tj. zdravnika specialista) je omejena zlasti na strokovno oceno zdravstvenih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delovno mesto. Tako se njegove naloge ne more poveriti kakšnemu drugemu delavcu.

V primeru, da je vaš strokovni delavec za varnosti pri delu zunanji izvajalec, se nanj obrnite tudi v primeru  potrebe po dopolnitvi te izjave. Ne glede na to, kdo izjavo o varnosti in oceno tveganja pripravi je za njeno vsebino odgovoren delodajalec.

 

Najbolj učinkovit ukrep varovanja zdravja je delo od doma

Preprečevanje stikov je najbolj učinkovit način omejevanja epidemije, zato je odreditev dela od doma ukrep, ki najbolj zmanjšuje tveganja za okužbo delavcev. Če dela na daljavo ni mogoče odrediti vsem zaposlenim, pa je potrebno poskrbeti tudi za varne delovne prostore. To vključuje zlasti informiranje delavcev, razkuževanje in prezračevanje delovnih prostorov, reorganizacijo prostora, ki omogoča ohranjanje varnostne razdalje, zagotovitev higienskih pripomočkov in osebne zaščitne opreme in podobno.

Ne pozabite, da morate ves čas dela skrbeti za varno in zdravo delovno okolje, sem pa sodi tudi redno usposabljanje delavcev (tudi glede tveganj povezanih z epidemijo COVID-19).  

Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti je izdalo priporočila za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v razmerah razglasitve epidemije covid-19. Združenje za medicino dela, športa in prometa pa na posebni spletni strani redno objavlja informacije za delodajalce in organizacijo dela v času epidemije bolezni covid-19.

Več informacij o načinu odreditve dela na domu ter s tem povezanimi vprašanji smo vam pripravili na posebni spletni strani NVO v času koronavirusa pod zavihkom Delo na domu.