Znani kandidati za predstavnike NVO v Podnebnem svetu Vlade RS

Taj Zavodnik je strokovni sodelavec okoljske nevladne organizacije Focus, kjer se primarno ukvarja z nacionalnimi in evropskimi podnebnimi politikami.

V zadnjih letih je bil (v okviru projektov Unify in TogetherFor1.5) aktivno vpet v podrobno spremljanje in analiziranje ključnih javno-političnih podnebnih in energetskih procesov - od dolgoročnih podnebnih strategij na državni in EU ravni, nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov do programiranja EU sredstev. V povezavi s tem je aktivno spremljal in sodeloval pri:

• oblikovanju Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (od prvega osnutka do procesa revizije) ter spremljanju izvajanja načrta,
• razvoju in vzpostavitvi kvalitativnega in kvantitativnega orodja za spremljanje izvajanja nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov,
• pripravi številnih strokovnih publikacij, analiz in priporočil na širokem področju pravočasnega in učinkovitega prehoda v nizkoogljično družbo,
• analizi in podajanju priporočil glede programiranja sredstev EU (večja povezanost med NEPN in sredstvi EU),
• oblikovanju evropskega zakonodajnega paketa Pripravljeni na 55 (Fit for 55),
• organizaciji številnih strokovnih posvetov, delavnic in mednarodnih dogodkov glede učinkovitejšega izvajanja podnebnih in energetskih politik, participativnih procesov pri oblikovanju ključnih strateških dokumentov, izvajanja podnebnih politik na lokalni ravni idr.

Je tudi eden od ustanovnih članov okoljskega gibanja Mladi za podnebno pravičnost, kjer je prav tako aktivno sodeloval pri odzivih na številne bistvene podnebne in energetske nacionalne ter lokalne strateške dokumente: Energetski koncept Slovenije, Nacionalni energetski in podnebni načrt, Strategija za izstop iz premoga.

Povezan je s široko mrežo strokovnjakov, odločevalcev in aktivistov tako v Sloveniji kot drugje po Evropi.

NA Fakulteti za družbene vede je zaključil magistrski študij sociologije (okoljski in prostorski modul). V svoji magistrski nalogi se je ukvarjal s pravičnim prilagajanjem mest na podnebne spremembe.

Andrej Gnezda je od leta 2014 zaposlen kot vodja projektov pri Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, ki se tematiki podnebnih sprememb posveča že skoraj 20 let. Kot koordinator delovne skupine za zeleni razvojni preboj v okviru mreže Plan B za Slovenijo - mreže nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, sodeluje in vodi zagovorniške dejavnosti na področju zelene proračunske reforme, programiranju porabe sredstev EU (EKP 2014-2020, EKP 2021-2027, Načrt za okrevanje in odpornost) in domačih namenskih sredstev (Podnebni sklad). Vodil je kampanjo za izstop Slovenije iz Pogodbe o energetski listini (ECT) in zagovorništvo na področju trgovinskih sporazumov in trgovinske politike EU. V okviru projekta Klima za podnebje je pripravil poročilo Energetsko intenzivna industrija v Sloveniji, sodeloval pri pripravi razstave Na vroči strani Alp, ki na poljuden način prikazuje projekcije Agencije RS za okolje glede vpliva podnebnih sprememb na Slovenijo, pripravil poročilo glede podnebnih migracij ter aktivno sodeloval v postopku priprave Nacionalnega energetsko podnebnega načrta. Do odstopa je bil tudi član posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku Republike Slovenije, prav tako pa je sodeloval na številnih okroglih mizah in razpravah na temo podnebno-energetskih politik, kot je na primer posvet Podnebni dogovor, ki se je odvijal leta 2019 pod okriljem predsednika Državnega zbora.

Barbara Kostanjšek je magistrica inženirka krajinske arhitekture in članica Društva krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS), zaposlena na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani kot raziskovalka in asistentka na področju okoljskega načrtovanja. V doktorski disertaciji se ukvarja z ekosistemskimi storitvami v krajini in prenosom okoljskega znanja v procese načrtovanja. Prostovoljno deluje kot delegatka za Slovenijo pri krovni organizaciji International Federation of Landscape Architects (IFLA) Europe in je aktivna v delovnih skupinah za podnebne spremembe in strokovno prakso. Kot predsednica DKAS je soorganizirala cikel strokovnih posvetov "Hladna mesta za vroč planet" v letih 2020 in 2021 in spodbujala strokovne odzive in kritike na spremembe Zakona o urejanju prostora in Zakona o vodah. Aktivna je v ozaveščanju o pomembnosti podnebno vzdržnega načrtovanja in urejanja prostora. Skupaj s sodelavci je izdelala več raziskovalnih projektov in nalog s področja urejanja krajine, zelene infrastrukture in učinkov predpisov na prostor ter izsledke objavila in predstavljala na znanstvenih in strokovnih dogodkih v Sloveniji in tujini.

Dr. Maja Simoneti je univerzitetna diplomirana inženirka krajinske arhitekture z doktoratom iz prostorskega in urbanističnega načrtovanja, pooblaščena krajinska arhitektka in prostorska načrtovalka (ZAPS 0863 PKA PPN), predsednica komisije za strokovni izpit iz prostorskega načrtovanja pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, članica Društva krajinskih arhitektov Slovenije in častna članica ZAPS. Magistrirala je iz vključevanja javnosti v urejanje javnih zelenih površin in skupaj s sodelavci izdelala več razvojno raziskovalnih nalog s področja urejanja javnega odprtega prostora in izsledke publicirala in predstavljala na številnih strokovnih dogodkih doma in v tujini. Kot aktivna zagovornica javnih interesov v urejanju prostora je sodelovala v praktično vseh procesih priprave prostorske, gradbene, okoljevarstvene in vsebinsko povezane zakonodaje po letu 1995, od leta 2010 do leta 2015 je koordinirala najbolj organiziran odziv stroke na razmere v urejanju prostora v okviru skupine Odgovorno do prostora!. V zadnjem času se predvsem posveča trajnostnemu urbanemu razvoju, sistemu urejanja zelenih in drugih javnih površin, podnebni odpornosti ter zagovorništvu zdravja v urejanju prostora in aktivni mobilnosti. V okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto je s sodelavci razvila proces načrtovanja hoji in zdravju prijaznega okolja, ki predstavlja tudi pomemben prispevek v prizadevanjih lokalnih skupnosti za podnebno nevtralnost. V okviru Podnebnega programa Mreže za prostor pa si s sodelavci prizadeva predvsem za ozaveščanje o pomenu prilagajanja na podnebne spremembe in širjenje znanja o načrtovanju in upravljanju zelenih površin v urbanem okolju kot ključni prvini blaženja in prilagajanja.