Nov Zakon o spodbujanju razvoja turizma: lažje do statusa v javnem interesu in precej manj težav za NVO, ki organizirajo izlete

V Uradnem listu RS št. 13/2018 z dne 28. 2. 2018 je bil objavljen nov Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1), ki prinaša nekaj dobrodošlih novosti za nevladne organizacije, za katere smo se v preteklosti aktivno zavzemali tudi na CNVOS. Omeniti velja predvsem dvoje: prenovljeni so pogoji za pridobitev statusa v javnem interesu in pogoji za organiziranje izletov, kot jih npr. organizirajo društva upokojencev, turistična društva  ali planinska društva.

Novi ZSRT-1  je glede na do sedaj veljavni zakon (ZSRT) nekoliko drugače zastavil pogoje za pridobitev statusa v javnem interesu na področju spodbujanja razvoja turizma. Ministrstvo za gospodarstvo je pri tem sledilo naši lanski pobudi  in črtalo pogoj, da mora organizacija za pridobitev statusa pridobiti soglasje občine. Pridobitev tega statusa tako po novem ne bo več odvisna od politične volje vsakokratnega župana, pač pa od dejavnosti organizacije in njenih dosežkov. Ministrstvo je prav tako odstopilo od nameravanega pogoja, ki smo mu prav tako nasprotovali, to je da si status zaslužijo samo organizacije, ki »nadomeščajo« javne zavode na področju turizma.  Omeniti velja tudi, da novi zakon ne ločuje več med organizacijami na nacionalni ali lokalni ravni in ne določa več pogoja delovanja v okviru »turističnega območja«. Z vsem tem so postali pogoji za pridobitev statusa v javnem interesu na področju razvoja turizma primerljivi s pogoji, ki veljajo na drugih področjih, kar  bo vse skupaj olajšalo pridobitev statusa predvsem lokalnim turističnim društvom. Nove pogoje za pridobitev statusa ter ugodnosti si lahko za društva ogledate tukaj, za zavode pa tukaj.

ZSRT-1 določa tudi, da organizacije, ki pridobijo status v javnem interesu, lahko prejmejo državna javna sredstva za svoje programe tudi brez javnega razpisa na podlagi vloge v skladu z 12. členom ZRST-1.

Druga večja novost je deregulacija organiziranja enodnevnih izletov, kot jih organizirajo npr. društva upokojencev ali planinska društva. Do sedaj je namreč veljalo, da gre za t. i. turistični aranžma in je za organiziranje vsakega izleta, ki je vseboval npr. prevoz in prehrano, potrebna posebna licenca (ki ni bila poceni), zagotavljati pa je bilo potrebno tudi turističnega vodiča ali spremljevalca, ki sta prav tako potrebovala posebno dovoljenje. Ureditev je šla celo tako daleč, da je takšno licenco in dovoljenje potrebovala tudi NVO, ki je organizirala prevoz svojih prostovoljcev na izobraževanje, kjer so imeli tudi organizirano prehrano, saj je šlo za storitev prevoza, prehrane in udeležbe na dogodku.

Ministrstvo je tudi v tem delu prisluhnilo in upoštevalo naše predloge (pri čemer smo na to opozarjali že v 2013) in je za določene takšne primere odpravilo obvezne licence in dovoljenja. Po novem tako velja, da licenca ni več potrebna, če gre za izlet (prej turistični aranžma), ki traja manj kot 24 ur, četudi morda vsebuje storitev prevoza in prehrane.

Če izlet traja več kot 24 ur, licenca prav tako ni potrebna, če so izpolnjeni sledeči pogoji: da prihodki NVO iz organizacije izletov (to je plačila potnikov) letno ne presegajo 15.000 eurov, da je izlet organiziran brez namena pridobivanja dobička (zakon sicer govori o nepridobitnosti, a je jasno, da gre za neprofitnost, o čemer govori tudi Direktiva (EU) 2015/2302), da je izlet namenjen zaključeni skupini potnikov (npr. članom društva, uporabnikom socialnovarstvenega programa) in da se ga javno ne oglašuje.  Omenjeni prag 15.000 eurov se ne upošteva, če ima NVO pridobljen status delovanja v javnem interesu, kjer torej zneskovne omejitve ni, še vedno pa veljajo ostali pogoji.

Še vedno sicer velja, da mora NVO v zgornjih primerih zagotoviti vsaj vodjo poti, to je osebo, ki spremlja udeležence izleta, a ta ne potrebuje (več) posebnega dovoljenja za izvajanje teh nalog.