Pridobitev statusa NVO v javnem interesu na področju mladinskega sektorja

Splošni pogoji, ki jih mora NVO izpolnjevati, so:

• je nevladna organizacija, ki izpolnjuje pogoje določene v 2. členu ZNOrg,
• njeni člani, če gre za člansko organizacijo, niso pravne osebe javnega prava,
• ima dejavnost na področju mladinskega sektorja, ki je v javnem interesu, opredeljeno v ustanovitvenem aktu,
• deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za podelitev statusa,
• zadnji dve leti pred vložitvijo vloge je sredstva pretežno uporabljala za opravljanje dejavnosti v javnem interesu na področju mladinskega sektorja in je redno izvajala programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu,
• ima izdelan najmanj dvoletni program bodočega delovanja na področju mladinskega sektorja, ki vsebuje redno izvajanje dejavnosti v javnem interesu,
• ji ni bila pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši davčni prekršek ali prekršek, katerega narava je posebno huda, in ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja,
• nad njo ni začet stečajni postopek ali postopek likvidacije,
• lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja na področju mladinskega sektorja v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge.

NVO v javnem interesu na področju mladinskega sektorja morajo izpolnjevati tudi naslednje pogoje, kot so določeni v 11. členu Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS) in podrobneje opredeljeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju.

1. Če je NVO mladinska organizacija, ki je organizirana kot društvo ali zveza društev, mora izpolnjevati naslednje posebne pogoje:

• ima najmanj 90% članstva v starosti do 29 let,
• ima najmanj 70 % članov vodstva v starosti od 15. do dopolnjenega 29. leta,
• redno izvaja mladinske programe v rednih tedenskih terminih oziroma v obsegu vsaj 1.500 ur letno (kar vključuje poleg izvedbe tudi pripravo in vrednotenje programov), in sicer na sledečih področjih:
  • avtonomija mladih,
  • neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih,
  • dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih,
  • skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi,
  • prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih,
  • mobilnost mladih in mednarodno povezovanje,
  • zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih,
  • dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih,
  • sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi.
• izkazuje pomembnejše dosežke pri razvoju in povezovanju mladinskega dela, kar se presoja glede na sledeča merila:
  • vidnost mladinskega programa, ki ga izvaja društvo ali zveza društev;
  • prispevek mladinskega programa društva pri uveljavljanju dobrih praks znotraj mladinskega sektorja,
  • multiplikativni učinek metod mladinskega dela na družbeno okolje,
  • skladnost mladinskega programa društva s temeljnimi dokumenti mladinske politike na nacionalnem in evropskem nivoju,
  • povezanost mladinskega programa društva z instrumenti mladinske politike.
• razpolaga z ustreznimi materialnimi in človeškimi zmogljivostmi za delovanje (kar pomeni, da je društvo ali zveza društev lastnik ali ima na kakšni drugi podlagi pravico do uporabe prostorov in opreme za izvajanje mladinskih programov ter zadostno število primerno in strokovno usposobljenih oseb glede na naravo programa in redno dejavnost organizacije).

Kot mladinski program se štejejo dejavnosti društva ali zveze društev kot mladinske organizacije, ki poteka med vrstniki nepretrgoma skozi večji del leta ter vključuje večje število izvajalcev in aktivnih udeležencev.

2. Druge nevladne organizacije (ki niso organizirane kot mladinske organizacije) morajo izpolnjevati naslednje posebne pogoje:

• deluje v mladinskem sektorju neprekinjeno vsaj dve leti pred vložitvijo statusa,
• redno izvaja programe za mlade v rednih tedenskih terminih oziroma v obsegu vsaj 1.500 ur letno (kar vključuje poleg izvedbe tudi pripravo in vrednotenje programov) in sicer na sledečih področjih:
  • avtonomija mladih,
  • neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih,
  • dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih,
  • skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi,
  • prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih,
  • mobilnost mladih in mednarodno povezovanje,
  • zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih,
  • dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih,
  • sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi.
• sredstva je zadnji dve leti pretežno uporabljala za izvajanje programov za mlade iz prejšnje alineje,
• izkazuje pomembnejše dosežke pri razvoju in povezovanju mladinskega dela, kar se presoja glede na sledeča merila:
  • vidnost programa za mlade, ki ga izvaja nevladna organizacija
  • prispevek programa za mlade nevladne organizacije pri uveljavljanju dobrih praks znotraj mladinskega sektorja,
  • multiplikativni učinek metod mladinskega dela na družbeno okolje,
  • skladnost programa za mlade nevladne organizacije s temeljnimi dokumenti mladinske politike na nacionalnem in evropskem nivoju,
  • povezanost programa za mlade nevladne organizacije z instrumenti mladinske politike.
• razpolaga z ustreznimi materialnimi in človeškimi zmogljivostmi za delovanje (kar pomeni, da je nevladna organizacija lastnik ali ima na kakšni drugi podlagi pravico do uporabe prostorov in opreme za izvajanje programov za mlade in zadostno število primerno in strokovno usposobljenih oseb glede na naravo programa in redno dejavnost organizacije).

Kot program za mlade, ki ga izvaja NVO, se štejejo dejavnosti, katerih namen je zagotavljanja boljših pogojev za življenje, delovanje in organiziranost mladih, ter potekajo nepretrgano skozi večji del leta in vključujejo večje število aktivnih udeležencev. Pri tem ni potrebno, da te dejavnosti tudi izvajajo mladi sami.

NVO za status NVO v javnem interesu na področju mladinskega sektorja zaprosi pri Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, Urad RS za mladino. 

Vloga se odda preko predpisanega spletnega obrazca, vlogi pa je potrebno priložiti:

• poročilo o izvedenem programu v zadnjih dveh letih, ki vsebuje bistvene podatke o vsebini programa, sodelujočih, kraju, času, načinu in finančni vrednosti tega programa ter navedbo pomembnejših dosežkov pri razvoju in povezovanju mladinskega dela, vključno z dokaznim gradivom o navedenih podatkih v pisni, slikovni, zvočni oziroma slikovno-zvočni obliki,
• sklep pristojnega organa NVO o sprejetju poročila iz prejšnje točke;
• poročilo o porabi sredstev za izvajanje aktivnosti iz prve točke,
• sprejet program bodočega delovanja na področju mladih za najmanj dve leti;
• sklep pristojnega organa NVO o vložitvi vloge za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu;
• dokazilo o lastništvu oziroma sklenjenem pravnem poslu o najemu, zakupu ali neodplačni uporabi ustreznih prostorov, prevoznih sredstvih, opremi in blagu, ki je potrebno za pripravo in izvajanje programa v skladu s predpisi (npr.: pogodba, sklep pristojnega organa, izjava odgovorne osebe in podobno) in
• dokazilo o številu in usposobljenosti redno ali pogodbeno zaposlenih in zunanjih sodelavcev oziroma prostovoljcev, s katerimi je urejeno razmerje v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo (npr. poročilo oziroma izjava odgovorne osebe ob navedbi zahtevanih podatkov).

Društvo ali zveza društev, ki je organizirana kot mladinska organizacija, mora vlogi priložiti še:

• izpis iz evidence članstva, iz katerega je razvidno število in struktura članstva po starosti ter število in delež mladih v vodstvu (osebno ime, letnica rojstva in kraj prebivališča članov). Iz evidence mora biti razvidno, da je znotraj mladinske organizacije najmanj 90% članstva v starosti do 29 let;
• sklep pristojnega organa o višini letne članarine in načinu upoštevanja plačila članarine, in
• računovodski izpis o vplačilu članarine članov za tekoče leto oziroma obdobje enega leta.

Na seznam upravičencev za donacije za tekoče leto se avtomatično uvrstijo NVO, ki izpolnjujejo pogoje na dan 31. 12. prejšnjega leta (prvi odst. 2. člena Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije). Če bi torej NVO pridobila status delovanja v javnem interesu v letu 2023, bi se uvrstila na seznam upravičencev za leto 2024. Prve donacije iz dohodnine bi tako NVO prejela v letu 2025.

NVO, ki ima status v javnem interesu na področju mladinskega sektorja, je upravičena do donacije iz 1% dohodnine, prav tako pa ima možnost prijave na javne pozive, ki jih objavi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Urad RS za mladino.

NVO pridobi tudi druge ugodnosti, ki jih imajo NVO v javnem interesu.

NVO, ki ima status v javnem interesu na področju mladinskega sektorja, ima obveznosti, kot so naštete tu.