Od danes, ponedeljka, 6. septembra, veljajo nova pravila. Testiranje po novem ni več brezplačno za delavce v panogah, kjer je testiranje obvezno. Poleg tega je nabor dejavnosti, v katerih je obvezno izpolnjevanje pogoja PCT, razširjen. Novost, ki ga prinaša novi Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 pa je tudi možnost tedenskega samotestiranja za delavce. Stroške samotestiranja krije delodajalec, razen v primeru, ko se oseba zaradi zdravstvenih razlogov ne sme cepiti – takrat stroške krije država. Pozor: samotestiranje velja samo na delovnem mestu – za opravljanje dela. Samotestiranje torej ne zadošča npr. za obisk športne prireditve.
V dejavnostih, kjer je izpolnjevanje pogoja PCT obvezno (seznam v celoti objavljamo spodaj), lahko delo opravljajo zgolj tiste osebe, ki:
- so cepljene,
- so virus prebolele v zadnjih 8 mesecih,
- imajo negativni izid testa na virus (ki velja 72 ur, če gre za test PCR ali 48 ur, če gre za hitri antigenski test)
- se redno tedensko samotestirajo v enakih presledkih in podatke o testiranju vpisujejo v evidenčni list.
Navodila za uvedbo samotestiranja
- Odgovorna oseba nevladne organizacije določi kraj in čas opravljanja samotestiranja za delavce. Samotestiranje lahko poteka doma ali na delovnem mestu. Pomembno je da poteka v enakih časovnih intervalih (npr. vsak teden v ponedeljek).
- Odgovorna oseba mora delavcem posredovati evidenčni list. Ta naj vsebuje tri polja: datum testiranja, rezultat testa in podpis delavca (ki je samotestiranje izvedel).
- Samotestiranje se mora izvajati s hitrimi antigenskimi testi, ki so s strani proizvajalca namenjeni za samotestiranje in za katere je proizvajalec pridobil CE certifikat priglašenega organa s sedežem v EU. Teste za samotestiranje je mogoče kupiti v lekarnah.
Stroške testov za samotestiranje nosi delodajalec, razen v primeru, ko se oseba zaradi zdravstvenih razlogov ne sme cepiti. To oseba dokazuje s potrdilom zdravnika, v tem primeru pa stroške testiranja krije država. Samotestirati se morajo tudi prostovoljci in tisti, ki delo opravljajo na drugih pravnih podlagah (npr. pogodba o delu, podjemna pogodba).
POZOR: Samotestiranje velja kot nadomestilo pogoja PCT zgolj za tiste osebe, ki delo na socialnovarstvenih programih izvajajo redno in so redno vključene v program samotestiranja. Tisti, ki delo izvajajo občasno lahko pogoj testiranosti izkažejo le s HAG ali PCT testom.
Preverjanje pogoja PCT
Preverjanje PCT-pogoja izvajajo odgovorne osebe, ki delo organizirajo. Odgovorne osebe so dolžne na vidno mesto obesiti pisno opozorilo o tem, da morajo delavci in uporabniki izpolnjevati pogoj PCT. To morajo na vstopnih točkah tudi preverjati.
Kako lahko delavci in uporabniki izkažejo pogoj PCT, preberite tukaj.
Za koga vse je izpolnjevanje pogoja PCT obvezno?
Izpolnjevanje pogoja PCT je za delavce in uporabnike obvezno (izjeme so navedene nižje v članku – v okvirčku) v:
- zdravstveni dejavnosti,
- dejavnosti vzgoje in izobraževanja, vključno z visokošolsko dejavnostjo in izobraževanjem odraslih,
- socialnovarstveni dejavnosti,
- kulturnih dejavnostih,
- dejavnostih verske oziroma duhovne vzgoje in izobraževanja pri kolektivnem uresničevanju verske svobode,
- dejavnostih ponujanja in prodaje blaga in storitev,
- dejavnostih ponujanja in prodajanja blaga in storitev neposredno potrošnikom na področju voznikov in vozil v Republiki Sloveniji,
- dejavnostih izvajanja strokovnih izobraževanj in usposabljanj,
- dejavnostih izvajanja usposabljanj in preverjanj znanja na področju letalstva in pomorstva v Republiki Sloveniji,
- dejavnostih športnih programov, športnih tekmovanj ter športno rekreativnih dejavnostih v zaprtih prostorih,
- dejavnostih izvajanja usposabljanj in preverjanj znanja na področju zasebnega varovanja, varnosti na smučiščih, občinskega redarstva in detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji
Poleg tega je testiranje obvezno tudi za delavce:
- v dejavnosti avtotaksi prevozov,
- v dejavnosti prevozov oseb v zaprtih žičniških napravah,
- na deloviščih in na skupnih deloviščih, v skladu s predpisom, ki ureja varnost in zdravje pri delu,
- na deloviščih za osebe, ki imajo položaj udeleženca v skladu s področnimi predpisi (npr. za investitorja, projektanta, nadzornika in izvajalca v skladu s predpisom o graditvi objektov),
ter za:
- osebe, ki delajo v zavodih za prestajanje kazni zapora, pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in programov, ki izvajajo nastanitev, prevzgojnih domovih, centrih za tujce, azilnih domovih, integracijskih hišah,
- osebe, ki delajo kot osebni asistenti skladno z zakonom, ki ureja osebno asistenco, in osebe, ki delajo pri izvajalcih programov v podporo družini.
Poleg tega so pogoj PCT dolžni izpolnjevati tudi uporabniki:
- zavodov za prestajanje kazni zapora, prevzgojnih domov, centrov za tujce, azilnih domov in integracijskih hiš ob sprejemu v nastanitev ali po ponovni vrnitvi v nastanitev, če je odsotnost trajala več kot 48 ur,
- zavodov izvajalcev socialnovarstvenih storitev in programov, ki izvajajo nastanitev, ob sprejemu v nastanitev ali po ponovni vrnitvi v nastanitev, če je odsotnost trajala več kot 48 ur,
- zaprtih žičniških naprav,
ter:
- športniki za kontaktne športe na zunanjih površinah in odprtih prostorih,
- obiskovalci nastanjenih pacientov, zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnih domov ter spremljevalci pacientov in uporabnikov izvajalcev socialnovarstvenih storitev in programov, ki izvajajo nastanitev, zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnih domov.
Pogoja PCT pa ni treba izpolnjevati osebam, mlajšim od 12 let, ter uporabnikom:
- trgovin,
- lekarn,
- bencinskih servisov,
- bank in zavarovalniških storitev,
- pošte,
- dostavne službe in osebnih prevzemov blaga ali hrane,
- servisnih delavnic, tahografskih delavnic, tehničnih pregledov
Uporabniki PCT pogoja ne rabijo izpolnjevati tudi v primerih nujne oskrbe, nujne medicinske pomoči ter zaščite in reševanja. Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti je pojasnilo, da se pri izvajanju socialnovarstvene dejavnosti za nujno oskrbo šteje preprečevanje in reševanje težje socialne in družinske problematike posameznikov, otrok in družin. Sem npr. spada tudi izvajanje socialno varstvene storitve pomoč na domu.