V Uradnem listu RS je bila v torek, 6. julija 2021, objavljena Odredba spremembi Odredbe o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki izvajajo socialno varstvene storitve in programe. Minister za zdravje je tako izvajanje posebnega presejalnega programa za izvajalce socialnovarstvenih storitev in programov podaljšal še do 30. septembra 2021.
Vse ostale določbe programa izvajanja testiranj ostajajo enake. Še naprej velja, da se morajo osebe, ki izvajajo socialnovarstvene storitve in programe, pri katerih zaradi dela z uporabniki obstaja neposredna nevarnost za širjenje nalezljive bolezni covid-19, pred začetkom opravljanja dela udeležiti testiranja za odkrivanje okužb z virusom SARS-Cov-2. Gre za opravljanje testiranja s hitrim antigenskim testom oziroma HAG testi.
Obveznost testiranja tako velja tudi za delavce – zaposlene in prostovoljce oziroma osebe, ki delo opravljajo na kakšni drugi pravni podlagi, kot npr. podjemna pogodba, študentska napotnica itd., ki izvajajo aktivnosti socialnovarstvenih programov pri nevladnih organizacijah.
Po našem mnenju obveznost testiranja velja za vse, ki izvajajo programe, kjer so v neposrednem stiku z uporabniki oziroma okolju, kjer zaradi dela z uporabniki obstaja možnost širjenja novega koronavirusa. Prav tako pa tudi za osebe, ki delajo pri izvajalcih programov, ki opravljajo socialnovarstveno dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo, v projektih socialne aktivacije ter projektih večnamenskih romskih centrov.
Pomembno! Testiranje ni obvezno za osebe, ki izpolnjujejo t. i. PCT pogoj (prebolele, cepljenje, testirane). Velja, da dokazilo o negativnem rezultatu testa ne sme biti starejše od 48 ur.
Ne glede na te izjeme je testiranje obvezno za vse, ki imajo prisotne znake okužbe dihal ali druge simptome covida-19 ali pozitivno epidemiološko sliko, kar pomeni, da so bili v stiku z okuženo osebo, je v družini obolela oseba itn.
V primeru, da se v enoti izvajanja programa oziroma projekta pojavi okužba z virusom SARS-Cov-2, mora nevladna organizacija testiranje izvajati na tri dni od pojava okužbe in še najmanj 14 dni po zadnji ugotovljeni okužbi.
Testiranje krije država
Organizacijo testiranja morajo zagotoviti izvajalci socialno varstvenih programov in storitev sami. Hitro testiranje lahko izvajajo javni zdravstveni zavodi, izvajalci zdravstvene dejavnosti s podeljeno koncesijo na primarni in sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti, socialnovarstveni zavodi in koncesionarji, ki so v mreži javne službe na področju socialnega varstva. Testiranje je brezplačno. Vse stroške izvajalcu testiranja krije neposredno država. Testiranje delavcu ne sme povzročati stroškov, organizirati pa ga je treba v okviru njegovega delovnega časa. Delavci, ki ne izpolnjujejo pogoja PCT se morajo testiranja udeležiti najmanj na vsakih sedem dni.
Delavci rezultate testiranj sporočajo pooblaščeni osebi
Nevladne organizacije, ki izvajajo te posebne programe za socialno varstvo, morajo določiti tudi pooblaščeno osebo, ki ji bodo delavci sporočali negativne rezultate testiranj. V društvu bo to na primer predsednik društva ali oseba, ki jo bo predsednik pooblastil za opravljanje te funkcije. Pozor, ker po mnenju Informacijskega pooblaščenca pri tem ne smete pridobivati dejanskih izvidov testiranj, niti nimate pravice pregledovati SMS sporočil zaposlenega oziroma zahtevati posredovanja SMS izvida, naj vas delavec o negativnem rezultatu le informira.
Delavec, ki testiranje odkloni, ne sme opravljati dela
Odredba predstavlja neposredno podlago in obveznost za organizacije, da se delavce na testiranje napoti pred začetkom opravljanja dela. Prav tako je odgovornost organizacije, da poskrbi, da delo opravljajo le tisti, ki izkažejo negativni izvid. Če delavec testiranje odkloni, dela ne sme opravljati.
V tem primeru gre lahko za kršitev njegovih delovnih obveznosti, kar je lahko tudi podlaga za disciplinski postopek ali pričetek postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga na strani delavca. Več o tem si preberite tukaj. Opozarjamo tudi na možnost delavčeve odškodninske odgovornosti, kadar pri svojem delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči delodajalcu škodo. V takem primeru jo je dolžan tudi povrniti.