Obvezni krizni dodatek za zaposlene v NVO in oprostitev prispevkov

Sprejeti Zakon (ZIUZEOP) poleg namenitve sredstev za delodajalce, ki so delavce napotili na čakanje, določa tudi ukrepe za vse zasebne delodajalce, in torej tudi za NVO, pri katerih delavci delo opravljajo tudi v času epidemije. Tako je določeno, da ste za te delavce od 13. marca do 31. maja 2020 oproščeni plačila obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Oprostitev se nanaša tako na prispevke NVO kot delodajalca (8,85 %) kot tudi na prispevke delavca (15,50 %) .Tako v primeru minimalne plače prihranek znaša nekaj manj kot 250 evrov.

Prispevke v tem primeru plača država, zato imajo delavci iz tega zavarovanja vse pravice (teče jim pokojninska doba, so invalidsko zavarovani itd.). Morate pa še vedno poskrbeti za njihov obračun (oddati na FURS obrazec REK-1).

Ob tem pa morate vsem zaposlenim delavcem, ki delajo, za delo v marcu (od 13. 3. dalje), v aprilu in maju 2020 in plači izplačati t.i. mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov neto. Obveznost izplačila ne velja za delavca, katerega zadnja izplačana bruto plača je presegala trikratnik minimalne plače (2.821,74 evrov bruto). Ker v mesecu marcu velja obveznost kriznega dodatka samo od 13. marca dalje, s za marec izplača samo v sorazmernem delu, kot je delavec dejansko delal.

Namen zakonodajalca je torej, da se prihranjena sredstva iz naslova oprostitve plačila pokojninskega in invalidskega zavarovanja namenijo v določenem delu delavcu, ki dela v času epidemije. Omenjeni krizni dodatek je zato tudi oproščen plačila prispevkov in davkov.

ZIUZEOP pri tem ne določa  nobenih posebnih dodatnih pogojev za izplačilo kriznega dodatka, kot npr. da mora biti delavec v tem času nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije. Namenjen je vsem, ki delajo.

Če je delavec zaposlen krajši delovni čas, ima pravico do kriznega dodatka v sorazmerni višini glede na obseg opravljanja dela (če je zaposlen za polovični delovni čas, prejme krizni dodatek v višini 100 evrov). Napisano pa ne velja za delavce, ki opravljajo delo v krajšem delovnem času na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (npr. invalidi), predpisi o zdravstvenem zavarovanju (delavci na bolniški, ki delajo samo del časa) ali predpisi o starševskem dopustu (starši, ki delajo krajši čas zaradi starševstva). Takšnim delavcem se po našem mnenju  prizna polni dodatek v višini 200 evrov.

Krizni dodatek se izplača samo za dneve, ko delavec dejansko dela. Če je delavec na dopustu, na bolniški, na čakanju in torej dela ne opravlja, mu za te dneve krizni dodatek ne pripada. Omenjeni dodatek se zato obračuna upoštevajoč dejanske dneve, ko je delavec delal glede na njegovo siceršnjo delovno obveznost.

Novela ZIUZEOP-A posebej ureja upravičenost do kriznega dodatka v primeru praznika, in sicer da »delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal.« Gre za izjemo od določila,  da se krizni dodatek izplačuje le za dneve, ko delavec dejansko dela. Tako se krizni dodatek za odsotnost na praznični delovni dan ne zmanjša.

Kot opisano je potrebno upoštevati naslednje praznične dni (ko delavec ni delal na praznik, ker to ni bila njegova delovna obveznost: 13. 4. – velikonočni ponedeljek, 27. 4. – dan boja proti okupatorju, 1. 5. – praznik dela.

POMEMBNO! Upoštevati je treba, da delavcu kljub odsotnosti z dela na praznik, ki je delovni dan, krizni dodatek pripada tudi za ta dan odsotnosti, za vse druge odsotnosti (bolniški stalež, koriščenje letnega dopusta, …) pa ne.

Pri formuli izračuna sorazmernega deleža pa upoštevamo celotno delovno obveznost delavca (torej upoštevamo tako redno delo kot praznične dni). Na  primer v aprilu je delovna obveznost 22 dni, od tega sta dva praznika na ponedeljek:  13. 4. – velikonočni ponedeljek, 27. 4. – dan boja proti okupatorju.  Prazniki so namreč bili na dneve, ko bi delavec delal. Sorazmerni delež bomo izračunali tako, da upoštevamo, da je imel delavec 22 dni delovne obveznosti. V primeru odsotnosti zaradi koriščenja 1 dneva letnega dopusta, pa mu bomo izračunali tako, da mu bomo pri dejanski prisotnosti upoštevali prisotnost tudi na praznična dneva.

Več o izračunu sorazmernega deleža si preberite tukaj.

Novela ZIUZEOP-A je določila posebnosti glede kriznega dodatka v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih. Slednji izplačajo krizni dodatek zaposlenim invalidom v polnem znesku (200 EUR) ne glede na obseg zaposlitve in torej ne glede na to, ali imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni ali krajši delovni čas. Še vedno pa se jim krizni dodatek lahko sorazmerno zmanjša za dneve, ko dela dejansko ne opravljajo (npr. zaradi dopusta).

Izplačila kriznega dodatka invalidom, zaposlenim v invalidskem podjetju ali zaposlitvenemu centru povrne Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklada Republike Slovenije na podlagi elektronske vloge, ki jo je potrebno oddati do 20. v mesecu za pretekli mesec. Sklad pri tem glede števila zaposlenih invalidov upošteva evidence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na zadnji dan v mesecu, za katerega se povračilo uveljavlja.

Invalidska podjetja in zaposlitveni centri izplačajo krizni dodatek tudi drugim delavcem, ki delajo in ki niso invalidi, na podlagi zgoraj opisanih splošnih pravil.  Pri tem velja, da v ta namen uporabijo sredstva, ki jih imajo iz naslova oprostitev in olajšav za zaposlene invalide in ki so sicer namenjena subvencijam plač zaposlenim invalidom in za stroške, povezane z njihovim zaposlovanjem.