Čeprav je CNVOS ministrstvu za finance že junija posredoval predlog, da naj nepremičnine, ki so v lasti tistih nevladnih organizacij, ki jim je država zaradi njihovih dejavnosti in rezultatov priznala status splošne koristnosti oz. delovanja v javnem interesu, obravnava kot posebno kategorijo, ki je ali neobdavčena ali vsaj obdavčena po nižji stopnji (podobno kakor je to urejeno v primerljivih državah EU), obeti niso najboljši.
Najnovejša različica zakonskega predloga namreč še vedno predvideva, da bodo potencialna skladišča Karitasa, Rdečega križa ali katere koli druge humanitarne organizacije obdavčena enako kot skladišča Špara in Merkurja, otroška letovišča Zveze prijateljev mladine enako kot elitni Grand Hotel Union, planinske koče, ki so nepogrešljiv element obstoječega sistema zaščite in reševanja v gorah, pa enako kot ljubljanski mestni bari in restavracije. Torej po 0,80% stopnji, ki je predvidena za objekte poslovne rabe.
Takšne enačbe so seveda nerazumne in nepravične, saj gre pri hotelih, barih in trgovskih skladiščih za objekte, namenjene gospodarski dejavnosti in s tem pridobivanju dobička, med tem ko se v drugih izvaja nepridobitna dejavnost posebnega družbenega pomena. Izvirni greh se sicer skriva v GURS-ovi razvrstitvi nepremičnin, kjer so bili vsi zgoraj našteti objekti vrženi v isti koš – med objekte poslovne in industrijske rabe, namesto da bi se jih obravnavalo posebej, kot to npr. velja za bolnišnice, gasilske domove in športne dvorane. S tem, ko je ministrstvo za finance svojo davčno kategorizacijo nato oprlo na GURS-ovo razvrstitev nepremičnin, pa je izvorno »napako« samo še potenciralo.
CNVOS se je zato prejšnji teden ponovno obrnil na različne vladne in koalicijske naslove s pobudo, da se za nepremičnine v lasti organizacij s statusom v javnem interesu v zakonu določi enotna obdavčitev, ki naj bo, če je vladi že preveč tuja ničelna stopnja, ki smo jo predlagali junija, vsaj enaka tisti, ki velja za objekte druge rabe (0,50 %), med katere se po predlogu zakona o davku na nepremičnine že uvrščajo kulturni, izobraževalni, zdravstveni in športni objekti.
Intenzivni pogovori še potekajo, saj naj bi vlada zakon potrdila do konca septembra.
