Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij – CNVOS je Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo posredoval pobudo za odpravo odvečne administracije pri organizaciji enodnevnih izletov in občasni organizaciji daljših potovanj, ki 'so se zapisale' v predlog novega Zakona o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT). In to kljub vladnim odločitvam o deregulaciji dejavnosti, ki naj bi pomagala k ponovnem zagonu slovenskega gospodarstva.
Nesmisel, ko je tudi v primeru organizacije najkrajših izletov treba pridobiti posebno licenco, pozna že veljavni zakon. Osnutek novega ZSRT-1 ta nesmisel ponavlja in še naprej za vsakega organizatorja izleta ali potovanja brez izjeme zahteva pridobitev posebne licence. V praksi to pomeni, da bi vsaka nevladna organizacija, ki bi želela izpeljati enodnevni izlet z organiziranim prevozom in prehrano, morala:
-
pridobiti zavarovanje za primer lastne insolventnosti (ki krije stroške do višine 45.000 EUR za vrnitev potnikov),
-
zagotoviti poslovni prostor,
-
zaprositi za podelitev licence in
-
počakati, da jo dobi.
Šele nato bi lahko organizirala izlet za svoje člane, tudi če bi ta stal samo 30 EUR na udeleženca. Verjetno je odveč poudariti, da takšna ureditev zavira izvajanje in razvoj turizma.
Spet smo bolj papeški od papeža
Področje organiziranja in prodaje potovanj je urejeno tudi s pravom EU. Konkretneje: gre za Direktivo Sveta o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih (90/314/EGS), ki državam članicam EU nalaga minimalne obveznosti pri urejanju dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev. Direktiva ne zahteva, da se med turistične aranžmaje/pakete, ki so podvrženi strožjim pogojem, uvrstijo tudi enodnevni izleti. Kljub temu je ministrstvo v predlog novega zakona zapisalo strožjo določbo, in sicer, da je tudi vsak enodnevni izlet tudi t.i. turistični aranžma in je zato tudi za njihovo organizacijo treba pridobiti licenco. Zato je CNVOS predlagal, da naj se enodnevnih izletov ne šteje za turistične aranžmaje, s čimer pridobivanje licence odpade.
Enako smo predlagali tudi za občasno organiziranje potovanj, kjer predlog ministrstva predvideva enake administrativne ovire in z njimi povezane nerazumne stroške (zavarovanje, ureditev poslovnih prostorov, pridobitev licence …) Doleteli bi namreč tudi društva, zavode in ustanove, ki na primer za svoje prostovoljce ali člane le enkrat letno organizirajo dvodnevno usposabljanje, ki zajema npr. prevoz, prehrano in nočitev. Že omenjena direktiva EU licenc v primeru organizacije takšnih občasnih potovanj ne zahteva, slovensko ministrstvo pa je ponovno strožje in jih. CNVOS temu nasprotuje in je zato predlagal, da naj zakon takšnih potovanj ne enači z redno prodajo turističnih ali dopustniških aranžmajev in naj ne duši razvoja turizma. Zato smo predlagali, da naj se za dejavnost organiziranja turističnih aranžmajev ne šteje njihovo organiziranje in prodaja, če tega pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ne izvede več kot dvakrat letno.
Pobudo smo poslali tudi Ministrstvu na notranje zadeve in javno upravo, ki si v okviru programa StopBirokraciji.si prizadeva za odpravo administrativnih ovir.