Kdo lahko pridobi status humanitarne organizacije?

Status humanitarne organizacije lahko pridobijo:

  • društva in zveze društev ali
  • organizacije, ki jih za opravljanje humanitarne dejavnosti ustanovijo verske skupnosti ali druge organizacije, ki so po dejavnosti in organiziranosti sestavni del širše mednarodne humanitarne organizacije,

ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določa Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO).

 

Poznamo tri vrste humanitarnih organizacij:

  • Splošna dobrodelna organizacija, ki je namenjena reševanju in lajšanju socialnih stisk in težav prebivalcev, zagovorništvu socialno ogroženih posameznikov in družbenih skupin, nudenju pomoči ljudem in reševanju ljudi, katerih zdravje ali življenje je ogroženo, in krepitvi zdravja prebivalstva. Splošna dobrodelna organizacija deluje na področju socialnega ali zdravstvenega varstva glede na pretežni del humanitarne dejavnosti, ki ga določi v svojem temeljnem aktu (statutu) oziroma glede na programe oziroma storitve, ki jih pretežno izvaja kot humanitarno dejavnost.
  • Organizacija za kronične bolnike, ki s svojo dejavnostjo skrbi za enakopravno vključevanje kroničnih bolnikov v življenje z zdravimi, za ohranjanje in izboljšanje kakovosti življenja s kronično boleznijo ter za preprečevanje napredovanja kronične bolezni v invalidnost in se zavzema za ukrepe, s katerimi se preprečuje nastajanje invalidnosti. Šteje se, da organizacija za kronične bolnike deluje na področju zdravstvenega varstva.
  • Organizacija za samopomoč, ki je namenjena predvsem skupnemu medsebojnemu reševanju psihosocialnih težav članov organizacije in nečlanov s podobnimi psihosocialnimi težavami, kot jih imajo njeni člani, ali pa so namenjene reševanju njihovih zdravstvenih težav in ohranjanju ter izboljšanju kakovosti njihovega življenja, pri tem pa ne gre za osebe s kronično boleznijo. Organizacija za samopomoč deluje na področju socialnega ali zdravstvenega varstva glede na pretežni del humanitarne dejavnosti, ki ga določi v svojem temeljnem aktu (statutu) oziroma glede na programe oziroma storitve, ki jih pretežno izvaja kot humanitarno dejavnost.
 

Pogoji so različni glede na vrsto humanitarne organizacije:

Organizacija lahko pridobi status humanitarne organizacije, ki je splošna dobrodelna organizacija, če izpolnjuje sledeče pogoje:

  • Njeni člani po načelih nepridobitnosti in prostovoljnosti že najmanj eno leto opravljajo humanitarno dejavnost na področju socialnega ali zdravstvenega varstva. Humanitarna dejavnost je dejavnost, ki se izvaja v obliki programov in storitev v neposredno korist posameznikov, ki so namenjeni zlasti:
    • reševanju ogroženih ljudi in življenj,
    • lajšanju socialnih in psihosocialnih stisk in težav,
    • izboljšanju socialnega položaja,
    • krepitvi zdravja,
    • preprečevanju poslabšanja socialnega položaja,
    • preprečevanju poslabšanja zdravstvenega stanja oseb s kronično boleznijo,
    • ustvarjanju možnosti za čimbolj kakovostno in samostojno življenje oseb s kronično boleznijo.
  • Svoje cilje uresničuje z naslednjimi oblikami in načini (enim ali več):
    • z odkrivanjem, spremljanjem in lajšanjem socialnih stisk prebivalcev,
    • z zagovorništvom ogroženih posameznikov in družbenih skupin, z opozarjanjem in vzpodbujanjem javnosti in države za načrtovanje in uresničevanje skupnih programov reševanja socialnih stisk prebivalcev,
    • z zbiranjem in razdeljevanjem sredstev pomoči potrebnim,
    • z organiziranjem in izvajanjem reševanja ljudi, katerih zdravje ali življenje je ogroženo, pa si sami ne morejo ustrezno pomagati,
    • z izvajanjem drugih programov za ohranitev ali izboljšanje socialnega položaja ali zdravja prebivalcev.
  • Pri svojem delovanju ne omejuje nudenja pomoči le v korist svojih članov in včlanjevanja ne omejuje na območje delovanja (merilo odprtosti delovanja).
  • Pri njem deluje posvetovalno telo, ki ga sestavljajo priznani strokovnjaki za področje delovanja organizacije in ki daje mnenje k programom, jih spremlja in strokovno vodi (merilo strokovnosti).
  • Svojo dejavnost v celoti ali pretežno opravlja s prostovoljci, ki delo opravljajo po svobodni odločitvi in brez plačila, pri čemer se za plačilo ne šteje nadomestilo materialnih stroškov, ki jih društvo izplača prostovoljcu. Šteje se, da društvo  dejavnost izvaja pretežno s prostovoljci, če je večina izvajalcev prostovoljcev (merilo prostovoljnosti).
  • Svoje usluge in storitve pomoči potrebnim nudi brez plačila, pri čemer se za plačilo ne šteje prispevek k materialnim stroškom izvajanja programa ali storitev (merilo neplačljivosti).
  • Nima statusa invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah – ZInvO.

Kot pomoči potrebne osebe se štejejo ljudje, ki živijo v pomanjkanju ali socialni stiski in ljudje, katerih življenje je ogroženo zaradi vojnih spopadov, naravnih in drugih nesreč, bolezni ali drugih dogodkov.

Status humanitarne organizacije lahko pridobijo tudi istovrstne zveze organizacij, v katerih so združene organizacije, ki že imajo status humanitarne organizacije (zveze društev, ki so humanitarne organizacije).

Organizacija lahko pridobi status humanitarne organizacije, ki je organizacija za kronične bolnike, če izpolnjuje sledeče pogoje:

  • Njeni člani po načelih nepridobitnosti in prostovoljnosti v javnem interesu že najmanj eno leto opravljajo humanitarno dejavnost na področju zdravstvenega varstva. Humanitarna dejavnost je dejavnost, ki se izvaja v obliki programov in storitev v neposredno korist posameznikov, ki so namenjeni zlasti:
    • reševanju ogroženih ljudi in življenj,
    • lajšanju socialnih in psihosocialnih stisk in težav,
    • izboljšanju socialnega položaja,
    • krepitvi zdravja,
    • preprečevanju poslabšanja socialnega položaja,
    • preprečevanju poslabšanja zdravstvenega stanja oseb s kronično boleznijo,
    • ustvarjanju možnosti za čimbolj kakovostno in samostojno življenje oseb s kronično boleznijo.
  • Svoje cilje uresničuje z naslednjimi oblikami in načini (enem ali več):
    • z oblikovanjem pobud za celostno ohranjanje ali izboljšanje kakovosti življenja s kronično boleznijo na področju zdravstvenega varstva, socialnega varstva, izobraževanja in raziskovanja,
    • z zagovorništvom kot posebno obliko pomoči posamezniku s kronično boleznijo na vseh področjih, ki so s kronično boleznijo povezana, zlasti pri zdravstveni obravnavi in rehabilitaciji, pri pridobivanju in varovanju pravic iz zdravstvenega varstva, pri izvajanju pravice do dela, pri uveljavljanju socialnega varstva in pri pravnem varstvu nasploh v skladu z veljavno zakonodajo,
    • s predlaganjem in sprejemanjem ukrepov za enakopravno vključevanje oseb s kronično boleznijo v vsa področja družbenega življenja,
    • z izobraževalnimi programi za seznanjanje s kronično boleznijo za osebe s kronično boleznijo, za strokovnjake, ki se ukvarjajo s kronično boleznijo, in za širšo javnost, vključujoč medicinske, socialne, izobraževalne in druge vidike življenja s kronično boleznijo,
    • z izvajanjem preventivnih programov za preprečevanje poslabšanja kakovosti življenja s kronično boleznijo, zlasti za preprečevanje preprečljive invalidnosti;
    • z izvajanjem programov za preprečevanje posameznih vrst kronične bolezni za celotno populacijo,
    • z načrtovanjem, organiziranjem in izvajanjem obnovitvene rehabilitacije za osebe s kronično boleznijo,
    • z izvajanjem posebnih socialnih programov za osebe s kronično boleznijo, da bi zagotavljali enakopravno vključevanje teh oseb v življenje,
    • z organiziranjem posebnih in izrednih oblik izobraževanja in samoizobraževanja, ki naj mladim osebam s kronično boleznijo omogočijo pridobiti izobrazbo, s pomočjo katere se bodo samostojno preživljali,
    • z organiziranjem posebnih pogojev na delovnem mestu, ki zagotavljajo osebam s kronično boleznijo trajno ohranitev delovnega mesta,
    • z izvajanjem dejavnosti, ki zagotavljajo osebam s kronično boleznijo v posameznih kritičnih fazah ali v končni fazi bolezni dostojanstvo in človeka vredno življenje,
    • z izvajanjem drugih programov za ohranjanje izboljšanja kakovosti življenja oseb s kronično boleznijo.
  • Ustanovile so ga osebe s kronično boleznijo za konkretno področje, ki je opredeljeno v mednarodni klasifikaciji bolezni Svetovne zdravstvene organizacije (merilo specifičnosti).
  • Če združuje člane s pogosto kronično boleznijo (to je z boleznijo ali stanjem, ki ga ima več kot 200 oseb na 100.000 prebivalcev): med njegovimi člani je vsaj 4 % vseh oseb, ki naj bi po epidemioloških kazalcih s tovrstno kronično boleznijo živele v Sloveniji ali njihovih zakonitih zastopnikov ali vsaj 200 takšnih oseb (merilo številčnosti).
  • Če združuje člane s srednje pogosto kronično boleznijo (to je z boleznijo ali stanjem, ki ga ima od 80 do 200 oseb na 100.000 prebivalcev): med njegovimi člani je vsaj 10 % vseh oseb, ki naj bi po epidemioloških kazalcih s tovrstno kronično boleznijo živele v Sloveniji, ali njihovih zakonitih zastopnikov ali vsaj 200 takšnih oseb (merilo številčnosti).
  • Če združuje člane z nepogosto kronično boleznijo (to je z boleznijo ali stanjem, ki ga ima manj kot 80 oseb na 100.000 prebivalcev): med njegovimi člani je vsaj 25 % vseh oseb, ki naj bi po epidemioloških kazalcih s tovrstno kronično boleznijo živele v Sloveniji, ali njihovih zakonitih zastopnikov ali vsaj 200 takšnih oseb (merilo številčnosti).
  • Pri svojem delovanju ne omejuje nudenja pomoči le v korist svojih članov in včlanjevanja ne omejuje na območje delovanja (merilo odprtosti delovanja).
  • Pri njem deluje posvetovalno telo, ki ga sestavljajo priznani strokovnjaki za področje kronične bolezni, s katero se društvo ukvarja in ki daje mnenje k programom, jih spremlja in strokovno vodi (merilo strokovnosti). O strokovni ustreznosti članov tega telesa mora društvo pridobiti pozitivno mnenje pristojnega Razširjenega strokovnega kolegija, tj. organa, ki se na podlagi 74. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti – ZZDej oblikujejo pri klinikah, inštitutih in drugih zdravstvenih zavodih.
  • Svojo dejavnost v celoti ali pretežno opravlja s prostovoljci, ki delo opravljajo po svobodni odločitvi in brez plačila, pri čemer se za plačilo ne šteje nadomestilo materialnih stroškov, ki jih društvo izplača prostovoljcu. Šteje se, da društvo  dejavnost izvaja pretežno s prostovoljci, če je večina izvajalcev prostovoljcev (merilo prostovoljnosti).
  • Svoje usluge in storitve pomoči potrebnim nudi brez plačila, pri čemer se za plačilo ne šteje prispevek k materialnim stroškom izvajanja programa ali storitev (merilo neplačljivosti).
  • Nima statusa invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah – ZInvO.

Kot osebe s kronično boleznijo se štejejo osebe s posebnimi anatomskimi, fiziološkimi, genetskimi in psihičnimi značilnostmi organizma, ki so možni vzrok ali posledica prirojene ali pridobljene neozdravljive bolezni oziroma stanja, zaradi katerih so te osebe lahko ovirane pri polni samouresničitvi v življenju.

Kot pomoči potrebne osebe se štejejo ljudje, ki živijo v pomanjkanju ali socialni stiski in ljudje, katerih življenje je ogroženo zaradi vojnih spopadov, naravnih in drugih nesreč, bolezni ali drugih dogodkov.

Status humanitarne organizacije lahko pridobijo tudi istovrstne zveze organizacij, v katerih so združene organizacije, ki že imajo status humanitarne organizacije (zveze društev, ki so humanitarne organizacije). Ne glede na to lahko status humanitarne organizacije pridobi tudi zveza organizacij, ki združujejo osebe s kronično boleznijo na posameznem specifičnem področju in ki posamično ne izpolnjujejo merila številčnosti, z združenjem v zvezo pa to merilo izpolnjuje njihova zveza.

Organizacija lahko pridobi status humanitarne organizacije, ki je organizacija za samopomoč, če izpolnjuje sledeče pogoje:

  • Njeni člani po načelih nepridobitnosti in prostovoljnosti v javnem interesu že najmanj eno leto opravljajo humanitarno dejavnost na področju socialnega ali zdravstvenega varstva. Humanitarna dejavnost je dejavnost, ki se izvaja v obliki programov in storitev v neposredno korist posameznikov in so namenjeni zlasti:
    • reševanju ogroženih ljudi in življenj,
    • lajšanju socialnih in psihosocialnih stisk in težav,
    • izboljšanju socialnega položaja,
    • krepitvi zdravja,
    • preprečevanju poslabšanja socialnega položaja,
    • preprečevanju poslabšanja zdravstvenega stanja oseb s kronično boleznijo,
    • ustvarjanju možnosti za čimbolj kakovostno in samostojno življenje oseb s kronično boleznijo.
  • Svoje cilje uresničuje z naslednjimi oblikami in načini (enem ali več):
    • s svetovanjem osebam v stiski,
    • z organiziranjem, vodenjem in vzdrževanjem terapevtskih skupin,
    • z izobraževalnimi programi za osebe v stiski, za sodelavce in za javnost,
    • z odkrivanjem, analiziranjem in razreševanjem oziroma s predlaganjem načina razreševanja delovnih ali življenjskih okoliščin, ki so najverjetnejši vzrok psihosocialnih težav,
    • z izvajanjem preventivnih programov za preprečevanje psihičnih bolezenskih stanj,
    • z izvajanjem drugih programov za ohranjanje oziroma izboljšanje kakovosti življenja oseb, ki imajo ali so imele psihosocialne težave.
  • Pri svojem delovanju ne omejuje nudenja pomoči le v korist svojih članov in včlanjevanja ne omejuje na območje delovanja (merilo odprtosti delovanja).
  • Pri njem deluje posvetovalno telo, ki ga sestavljajo priznani strokovnjaki za področje delovanja organizacije in ki daje mnenje k programom, jih spremlja in strokovno vodi (merilo strokovnosti).
  • Svojo dejavnost v celoti ali pretežno opravlja s prostovoljci, ki delo opravljajo po svobodni odločitvi in brez plačila, pri čemer se za plačilo ne šteje nadomestilo materialnih stroškov, ki jih društvo izplača prostovoljcu. Šteje se, da društvo dejavnost izvaja pretežno s prostovoljci, če je večina izvajalcev prostovoljcev (merilo prostovoljnosti).
  • Svoje usluge in storitve pomoči potrebnim nudi brez plačila, pri čemer se za plačilo ne šteje prispevek k materialnim stroškom izvajanja programa ali storitev (merilo neplačljivosti).
  • Nima statusa invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah – ZInvO.

Kot osebe s psihosocialnimi težavami se štejejo osebe, ki se nahajajo v psihični stiski zaradi stresnih razmer, neurejenih pogojev življenja ali dela ali zaradi slabih medčloveških odnosov okolja, v katerem živijo ali delajo. To so tudi osebe, ki jih je osebno nagnjenje ali so jih vplivi okolja privedli v psihično bolezensko stanje ali pa obstaja nevarnost, da bi se ponovno znašle v takem stanju.

Kot pomoči potrebne osebe se štejejo ljudje, ki živijo v pomanjkanju ali socialni stiski in ljudje, katerih življenje je ogroženo zaradi vojnih spopadov, naravnih in drugih nesreč, bolezni ali drugih dogodkov.

Status humanitarne organizacije lahko pridobijo tudi istovrstne zveze organizacij, v katerih so združene organizacije, ki že imajo status humanitarne organizacije (zveze društev, ki so humanitarne organizacije).