Vsaka nevladna organizacija, ki ima delavce, ne glede na to, ali so to zaposleni, prostovoljci ali delavci po drugih pogodbah, ima določene obveznosti v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu. Te določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).  

Glavni ukrepi, za katere morate poskrbeti kot nevladna organizacija, ki ima delavce vključene v svoj delovni proces, so:

• izdelava in sprejem izjave o varnosti z oceno tveganja,
• zagotavljanje, da so delavci zdravstveno sposobni za opravljanje svojega dela,
• usposabljanje delavcev za varno delo,
• vodenje ustreznih evidenc/dokumentacije glede varnosti in zdravja pri delu,
• določitev enega ali več strokovnih delavcev za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu,
• promocija zdravja na delovnem mestu in
• zagotavljanje zdravih in varnih delovnih pogojev.

Kdo vse je delavec s pravicami iz naslova varnosti pri delu?

Ko gre za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, je po ZVZD-1 varovan vsakdo, ki opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi vsaka druga oseba, ki na kakršnikoli pravni podlagi opravlja delo za vas – na primer na podlagi dogovora o prostovoljskem delu, študentske napotnice, avtorske pogodbe. Bistveno je, da gre za osebo, ki je navzoča v delovnem procesu, ki ga organizirate, vodite in neposredno ali posredno nadzirate (proces pogosto poteka v vaših delovnih prostorih, ni pa to nujno, na primer, če gre za delo od doma po pogodbi o zaposlitvi). 

Izjavo o varnosti mora pripraviti strokovni delavec, ki je opravil strokovni izpit za varnost in zdravje pri delu, ali zunanji strokovnjak za varnost in zdravje pri delu. Izjavo o varnosti lahko pripravite tudi kot delodajalec, če ste opravili splošni del strokovnega izpita za varnost in zdravje pri delu.

O pisni oceni tveganja se morate posvetovati s svojimi delavci in njihovimi predstavniki in o tem pripraviti zapisnik, ki je priložen k oceni tveganja.

Pisna ocena tveganja pri delu mora vsebovati predvsem: 

• identifikacijo nevarnosti pri delu in določiti kateri delavci so jim izpostavljeni,
• oceno tveganj, v kateri se oceni in zapiše tudi verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oz. bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic,
• odločitev, ali je tveganje sprejemljivo in
• odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Izjava o varnosti mora poleg ocene tveganja vsebovati tudi:

• načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov,
• načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti,
• opredelitev obveznosti in odgovornosti predstavnikov delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in
• posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, kar se pripravi na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

Oceno tveganja morate dopolniti ob morebitni spremembi ravni tveganja, novi nevarnosti ali če se pokaže potreba po novih preventivnih ukrepih.

Zdravstvena sposobnost delavcev se zagotovi z zdravstvenim pregledom, ki ga izvede specialist medicine dela.

Delavce morate usposobiti za varno delo. Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta. Preverjati morate, da so delavci usposobljeni za varno delo in sledijo ukrepom za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

Usposabljanje delavcev za varno delo lahko izvaja vaš strokovni delavec, ki je opravil strokovni izpit za varnost in zdravje pri delu, ali zunanji strokovnjak za varnost in zdravje pri delu. Usposabljanje lahko prevzamete tudi kot delodajalec, če ste opravili splošni del strokovnega izpita za varnost in zdravje pri delu.

Če so na delovnem mestu večje nevarnosti za nezgode ali poklicne bolezni, morate izvajati občasne preizkuse usposobljenosti za varno opravljanje dela, in sicer največ na vsake dve leti.

Strokovne naloge zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu (usposabljanje delavcev, sprejem izjave o varnosti ...) lahko opravljajo vaši zaposleni, če so opravili strokovni izpit, ali pa zunanji strokovni delavci oziroma zunanje strokovne službe z dovoljenjem za delo.

V praksi se mnoge organizacije odločajo, da za usposabljanje delavcev uporabljajo zunanje strokovnjake. Določitev strokovnega delavca, ki opravi strokovni izpit, je bolj ekonomično predvsem za tiste, ki imate večje število delavcev (tudi prostovoljcev, ki se pogosto menjajo).

Strokovne izpite izvaja Ministrstvu za javno upravo, cena izpita je 161,18 EUR. Več informacij o tem najdete tukaj.

Pri izbiri strokovnega delavca se morate posvetovati z delavci ali njihovimi predstavniki.

Naloge strokovnega delavca so predvsem, da:

• svetuje pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo,
• svetuje glede opreme delovnih mest in glede delovnega okolja,
• usklajuje ukrepe za preprečevanje psihosocialnih tveganj,
• izdeluje strokovne podlage za izjavo o varnosti,
• opravlja obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju,
• opravlja obdobne preglede in preizkuse delovne opreme,
• opravlja notranji nadzor nad izvajanjem ukrepov za varno delo,
• izdeluje navodila za varno in zdravo delo,
• spremlja stanje v zvezi z nezgodami pri delu, odkriva vzroke zanje in pripravlja poročila za delodajalca s predlogi ukrepov,
• pripravlja in izvaja usposabljanje delavcev za varno delo in
• sodeluje z izvajalcem medicine dela.

Kot organizacija morate hraniti vse dokumente v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, predvsem pa dokumentacijo, ki se nanaša na:

• obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju, preglede in preizkuse delovne opreme in osebne varovalne opreme,
• opravljeno usposabljanje za varno delo in preizkuse usposobljenosti,
• zdravstvene preglede delavcev in
• nezgode pri delu in ugotovljene poklicne bolezni ter vzroke.

Zakon določa tudi obveznost delodajalca, da načrtuje, izvaja in spremlja promocijo zdravja na delovnem mestu, kar vključuje tudi zagotavljanje potrebnih sredstev za to. Kot promocija zdravja na delovnem mestu so mišljene sistematične aktivnosti, ki jih kot delodajalec izvajate zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Ministrstvo za zdravje je na podlagi zakona izdalo Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu.

Izvajanje ukrepov za varnost in zdravje pri delu nadzoruje Inšpektorat za delo. Za kršitve obveznosti delodajalcev je predpisana globa v višini od 2.000 do 40.000 evrov (za NVO) in v višini 500 do 1.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca (običajno je to zastopnik).